Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prve slovenske “Kuharske bukve” z izvirnim uvodom je leta 1799 objavil Valentin Vodnik, ena najbolj uporabljanih domačih kuharskih knjig od druge polovice 19. stoletja pa je “Slovenska kuharica”. Prvih pet izdaj je v letih od 1868 do 1902 pripravila Magdalena Bleiweis. Za njo je knjigo prevzela sestra Felicita Kalinšek in jo tako preuredila, da so jo od takrat imenovali po njej. Oblikovala je dve izdaji, njeno delo je nadaljevala sestra Izabela, 18. izdajo “Slovenske kuharice” pa je leta 1978 pripravila sestra Vendelina in jo po trinajstih letih znova posodobila.
Sestra VENDELINA se je kot Marija Ilc rodila na današnji dan leta 1916 v Ribnici na Dolenjskem. Po končani meščanski šoli je stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru ter nadaljevala šolanje na učiteljsko-gospodinjski šoli doktorja Janeza Evangelista Kreka. Na njej je pozneje tudi štiri leta poučevala. Deset let je bila ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, nato pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila popoldanske kuharske tečaje; dekleta in žene so na vpis čakale tudi po dve leti. Zadnja leta svojega življenja je sestra Vendelina v treh knjigah predstavila najboljše recepte iz svoje kulinarične prakse ter tudi mnoge skoraj pozabljene preproste domače jedi.
—–
Ugleden mednarodni strokovnjak in član več pomembnih znanstvenih ustanov doma in na tujem, pravni zgodovinar SERGIJ VILFAN je leta 1941 je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, leto pozneje pa doktoriral. Že med študijem se je začel ukvarjati s pravno zgodovino, leta 1961 pa je objavil “Pravno zgodovino Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije”, doslej najobsežnejšo in najpopolnejšo obravnavo zgodovine prava na slovenskem ozemlju. Temeljna sta tudi njegovo delo “Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem” in razprava o denarništvu v slovenskih deželah do 17. stoletja. Sergij Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trstu.
—–
Pianist, pedagog in promotor kulturnih prireditev PRIMOŽ LORENZ se je rodil na današnji dan leta 1942 v Ljubljani. Leta 1966 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral, dve leti poznaje pa končal tudi podiplomski študij iz komorne igre. Na glasbeni akademiji je nato poučeval komorno klavirsko igro, od leta 2001 kot redni profesor.
Z bratoma, trinajstletnim violinistom Tomažem in osemnajstletnim violončelistom Matijo, je petnajstletni Primož leta 1958 začel igrati v Triu Lorenz: ob koncu nižje glasbene šole so imeli v Slovenski filharmoniji celovečerni koncert.. Trio je nato v več kot pol stoletja nastopal tudi v najpomembnejših glasbenih središčih štirih celin. Poleg odličnega komornega muziciranja skoraj vsega, kar je bilo v svetovni literarturi napisanega za takšen komorni trio, so sloveli tudi po tem, da so na odru vedno igrali na pamet, brez not. Snemali so za slovenska radio in televizijo ter za tuje RTV hiše ter izdali številne gramofonske plošče, cd-eje ter avdio in video kasete. Za vrhunske glasbene dosežke je trio prejel več nagrad, med njimi nagradi Prešernovega sklada in red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Primož Lorenz je bil tudi ustanovitelj in predsednik Društva za oživljanje starega mestnega jedra v Ljubljani in pozneje še nacionalnega projekta “Imago sloveniae – Podoba Slovenije” in tako veliko pripomogel k promociji slovenske, predvsem glasbene kulture na najvišji ravni doma in v tujini.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prve slovenske “Kuharske bukve” z izvirnim uvodom je leta 1799 objavil Valentin Vodnik, ena najbolj uporabljanih domačih kuharskih knjig od druge polovice 19. stoletja pa je “Slovenska kuharica”. Prvih pet izdaj je v letih od 1868 do 1902 pripravila Magdalena Bleiweis. Za njo je knjigo prevzela sestra Felicita Kalinšek in jo tako preuredila, da so jo od takrat imenovali po njej. Oblikovala je dve izdaji, njeno delo je nadaljevala sestra Izabela, 18. izdajo “Slovenske kuharice” pa je leta 1978 pripravila sestra Vendelina in jo po trinajstih letih znova posodobila.
Sestra VENDELINA se je kot Marija Ilc rodila na današnji dan leta 1916 v Ribnici na Dolenjskem. Po končani meščanski šoli je stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru ter nadaljevala šolanje na učiteljsko-gospodinjski šoli doktorja Janeza Evangelista Kreka. Na njej je pozneje tudi štiri leta poučevala. Deset let je bila ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, nato pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila popoldanske kuharske tečaje; dekleta in žene so na vpis čakale tudi po dve leti. Zadnja leta svojega življenja je sestra Vendelina v treh knjigah predstavila najboljše recepte iz svoje kulinarične prakse ter tudi mnoge skoraj pozabljene preproste domače jedi.
—–
Ugleden mednarodni strokovnjak in član več pomembnih znanstvenih ustanov doma in na tujem, pravni zgodovinar SERGIJ VILFAN je leta 1941 je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, leto pozneje pa doktoriral. Že med študijem se je začel ukvarjati s pravno zgodovino, leta 1961 pa je objavil “Pravno zgodovino Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije”, doslej najobsežnejšo in najpopolnejšo obravnavo zgodovine prava na slovenskem ozemlju. Temeljna sta tudi njegovo delo “Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem” in razprava o denarništvu v slovenskih deželah do 17. stoletja. Sergij Vilfan se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trstu.
—–
Pianist, pedagog in promotor kulturnih prireditev PRIMOŽ LORENZ se je rodil na današnji dan leta 1942 v Ljubljani. Leta 1966 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral, dve leti poznaje pa končal tudi podiplomski študij iz komorne igre. Na glasbeni akademiji je nato poučeval komorno klavirsko igro, od leta 2001 kot redni profesor.
Z bratoma, trinajstletnim violinistom Tomažem in osemnajstletnim violončelistom Matijo, je petnajstletni Primož leta 1958 začel igrati v Triu Lorenz: ob koncu nižje glasbene šole so imeli v Slovenski filharmoniji celovečerni koncert.. Trio je nato v več kot pol stoletja nastopal tudi v najpomembnejših glasbenih središčih štirih celin. Poleg odličnega komornega muziciranja skoraj vsega, kar je bilo v svetovni literarturi napisanega za takšen komorni trio, so sloveli tudi po tem, da so na odru vedno igrali na pamet, brez not. Snemali so za slovenska radio in televizijo ter za tuje RTV hiše ter izdali številne gramofonske plošče, cd-eje ter avdio in video kasete. Za vrhunske glasbene dosežke je trio prejel več nagrad, med njimi nagradi Prešernovega sklada in red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Primož Lorenz je bil tudi ustanovitelj in predsednik Društva za oživljanje starega mestnega jedra v Ljubljani in pozneje še nacionalnega projekta “Imago sloveniae – Podoba Slovenije” in tako veliko pripomogel k promociji slovenske, predvsem glasbene kulture na najvišji ravni doma in v tujini.
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov