Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.07.2015


Podjetnik in mecen JAKOB SCHELL se je rodil na današnji dan leta 1652 v Stêrzingu pri Innsbrucku. Na Kranjsko in v Ljubljano je prišel zaradi gospodarsko vedno pomembnejše lege dežele in mesta v trgovini med Trstom in notranjostjo. Njegova vključitev v gospodarsko življenje Kranjske je prinesla precejšnjo poživitev, hkrati pa je z usmeritvijo k Trstu nakazal smer prihodnjega gospodarskega razvoja na tem ozemlju. Bil je brez potomstva, zato je veliko daroval različnim cerkvam in samostanskim skupnostim. Dal je denar za izdelavo marmornega oltarja v ljubljanski frančiškanski cerkvi in kupil dragocene svečnike zanjo. Prispeval je tudi denar za obnovo in prezidavo cerkve v Kamniku in kupil bron za nove zvonove v cerkvi svetega Jakoba.

Za Ljubljano je bilo njegovo najpomembnejše darilo pomoč pri graditvi uršulinske cerkve in samostana ter z njima povezani ustanovitvi prve dekliške šole, ki je bila 170 let edina te vrste. Bogastvo in darežljivost sta Jakobu Schellu leta 1696 prinesla plemiški naslov – von Schellenburg, kranjski deželni stanovi pa so mu podelili deželanstvo. Po njegovi smrti je Schelenburgova vdova iz zapuščine zgradila bolnišnico za vojake v Ljubljani in dom za invalide na Ptuju. Ustanovila je tudi sklade, ki so pomagali študirati revnim otrokom in upravljala premoženje tako, da je vse ostajalo na Kranjskem.

—–

Pripovednik, dramatik in satirik JAKOB ALEŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1842 na Skarúčni pri Ljubljani. Najprej je pod vplivom nemške šole objavljal potopise, povesti in ljudske igre v nemščini, po letu 1866 pa je pisal v slovenščini. V Slovencu in  Novicah je objavil več meščanskih humorističnih povesti, prvo slovensko kriminalko z naslovom “Iz sodnijskega življenja”, burko “Nemški ne znajo” in uspelo satirično avtobiografijo “Kako sem se jaz likal”. V letih od 1869 do 1885 je Jakob Alešovec izdajal “Brenclja v lažnjivi obleki”, to je prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list.

—–

Sabljanje je bilo poleg strelstva eden najstarejših športov na Slovenskem. Ljubljančani so ga gojili vse od sredine 19. stoletja, ko je nastala znana ljubljanska sabljaška šola. Največje uspehe v tem športu je dosegel avstrijski in pozneje jugoslovanski častnik Rudolf Cvetko. Leta 1907 je s sabljo in floretom prvič osvojil avstrijsko državno prvenstvo, leta 1908 in 10 je bil prvak avstrijske armade v obeh orožjih, leta 1911 pa tudi evropski prvak. Julija leta 1912 je bil član avstrijske reprezentance, ki je predvsem po njegovi zaslugi osvojila 2. mesto v sabljanju na olimpijskih igrah v Stockholmu. Tako je Rudolf Cvetko pred sto tremi leti postal prvi slovenski nosilec olimpijske medalje.

—–

Tenorist  DIMITRIJ  DAMJANOV  je  diplomiral na Visoki glasbeni šoli v Sofiji, potem pa nastopal v operah v Varni in Sofiji. Leta 1972 je postal član ansambla ljubljanske Opere, ob tem pa je še naprej prepeval v rodni Bolgariji. Nastopal je tudi na drugih evropskih opernih odrih. Jeseni leta 1991 so ga v Londonu pred nastopom v Albert Hallu predstavili kot “prvega tenorista Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani”. Kot junaški tenor je nastopal v velikih vlogah, največ priznanj pa je dobil za vloge Cavaradossija, Otella in Radamesa. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v kraju Tlačene v Bolgariji.


Na današnji dan

6283 epizod

Na današnji dan

6283 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.07.2015


Podjetnik in mecen JAKOB SCHELL se je rodil na današnji dan leta 1652 v Stêrzingu pri Innsbrucku. Na Kranjsko in v Ljubljano je prišel zaradi gospodarsko vedno pomembnejše lege dežele in mesta v trgovini med Trstom in notranjostjo. Njegova vključitev v gospodarsko življenje Kranjske je prinesla precejšnjo poživitev, hkrati pa je z usmeritvijo k Trstu nakazal smer prihodnjega gospodarskega razvoja na tem ozemlju. Bil je brez potomstva, zato je veliko daroval različnim cerkvam in samostanskim skupnostim. Dal je denar za izdelavo marmornega oltarja v ljubljanski frančiškanski cerkvi in kupil dragocene svečnike zanjo. Prispeval je tudi denar za obnovo in prezidavo cerkve v Kamniku in kupil bron za nove zvonove v cerkvi svetega Jakoba.

Za Ljubljano je bilo njegovo najpomembnejše darilo pomoč pri graditvi uršulinske cerkve in samostana ter z njima povezani ustanovitvi prve dekliške šole, ki je bila 170 let edina te vrste. Bogastvo in darežljivost sta Jakobu Schellu leta 1696 prinesla plemiški naslov – von Schellenburg, kranjski deželni stanovi pa so mu podelili deželanstvo. Po njegovi smrti je Schelenburgova vdova iz zapuščine zgradila bolnišnico za vojake v Ljubljani in dom za invalide na Ptuju. Ustanovila je tudi sklade, ki so pomagali študirati revnim otrokom in upravljala premoženje tako, da je vse ostajalo na Kranjskem.

—–

Pripovednik, dramatik in satirik JAKOB ALEŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1842 na Skarúčni pri Ljubljani. Najprej je pod vplivom nemške šole objavljal potopise, povesti in ljudske igre v nemščini, po letu 1866 pa je pisal v slovenščini. V Slovencu in  Novicah je objavil več meščanskih humorističnih povesti, prvo slovensko kriminalko z naslovom “Iz sodnijskega življenja”, burko “Nemški ne znajo” in uspelo satirično avtobiografijo “Kako sem se jaz likal”. V letih od 1869 do 1885 je Jakob Alešovec izdajal “Brenclja v lažnjivi obleki”, to je prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list.

—–

Sabljanje je bilo poleg strelstva eden najstarejših športov na Slovenskem. Ljubljančani so ga gojili vse od sredine 19. stoletja, ko je nastala znana ljubljanska sabljaška šola. Največje uspehe v tem športu je dosegel avstrijski in pozneje jugoslovanski častnik Rudolf Cvetko. Leta 1907 je s sabljo in floretom prvič osvojil avstrijsko državno prvenstvo, leta 1908 in 10 je bil prvak avstrijske armade v obeh orožjih, leta 1911 pa tudi evropski prvak. Julija leta 1912 je bil član avstrijske reprezentance, ki je predvsem po njegovi zaslugi osvojila 2. mesto v sabljanju na olimpijskih igrah v Stockholmu. Tako je Rudolf Cvetko pred sto tremi leti postal prvi slovenski nosilec olimpijske medalje.

—–

Tenorist  DIMITRIJ  DAMJANOV  je  diplomiral na Visoki glasbeni šoli v Sofiji, potem pa nastopal v operah v Varni in Sofiji. Leta 1972 je postal član ansambla ljubljanske Opere, ob tem pa je še naprej prepeval v rodni Bolgariji. Nastopal je tudi na drugih evropskih opernih odrih. Jeseni leta 1991 so ga v Londonu pred nastopom v Albert Hallu predstavili kot “prvega tenorista Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani”. Kot junaški tenor je nastopal v velikih vlogah, največ priznanj pa je dobil za vloge Cavaradossija, Otella in Radamesa. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v kraju Tlačene v Bolgariji.


15.04.2023

17. april - usoda mornariških častnikov z rušilca "Zagreb"

Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

16. april - Vital Ahačič glasbenik in tehnični strokovnjak za kromatično harmoniko

Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

15. april - TV dnevnik prvič v slovenskem jeziku

Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

14. april - »Šel je popotnik skozi atomski vek«

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

13. april - leta 1243 se Ljubljana pojavi v zgodovinskih virih

Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana


08.04.2023

12. april - Ivan Cankar obsojen na zaporno kazen

Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

11. april - konec obdobja parne vleke na železnicah po Sloveniji

Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme


08.04.2023

10. april - Alojzij Remec, dramatik, pesnik, pisatelj in župan Ptuja

Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger


20.04.2023

29.april

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


20.04.2023

29.april

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


01.04.2023

9. april - brata Miklavc, prva pisatelja s Pohorja

Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

8. april - pred 100 leti se je rodil dr. Slavko Hodžar, prvi predavatelj računalništva pri nas

Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

7. april - "Ljudsko sodišče" zoper koroške ubežnike iz nemške armade

Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

6. april - Črtomir Nagode, v smrt zaradi lažnih obtožb

Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

5. april - kuharska spretnost redovnice sestre Vendeline

Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

4. april - pred 140 leti je v Mariboru zasvetila prva električna žarnica pri nas

Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

3. april - Jože Potrč, zdravnik pri mednarodni organizaciji za delo

Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

2. april - Ciril Debevec, režiser, igralec, publicist in pedagog

Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

1. april - prvoaprilska iz leta 1931

“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

31. marec - prof. dr. Jože Hlebanja, strojnik in konstruktor

Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 30 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov