Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

31.08.2015


Kapucini, člani najmlajše veje reda manjših bratov Frančiška Asiškega so živeli kot puščavniki in v uboštvu, nosili so brade in meniška oblačila z obvezno kapuco; od tod tudi ime kapucini. Njihovo najpomembnejše delo je bilo predvsem pridiganje in spovedovanje. V Ljubljano so prišli leta 1607, že naslednje leto pa je na današnji dan škof Tomaž Hren na veliki slovesnosti posvetil kapucinsko cerkev v Ljubljani, ki so jo postavili na vicedomskem vrtu, današnjem parku Zvezda ob Kongresnem trgu. Zbralo se je približno 20.000 ljudi iz 35-ih župnij Štajerske, Koroške in Kranjske. V sprevodu je bilo več kot 600 zastav in to naj bi bil največji sprevod dotlej.
Kapucini so kmalu postali najštevilnejša redovna skupnost na Slovenskem, danes pa so njihovi samostani v Ljubljani, Škofji Loki, Krškem, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Vipavskem Križu. Med pridigarji in duhovnimi pisatelji so med menihi kapucinskega reda znani zlasti Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Hipolit Novomeški in Frančišek iz Gorice.
Že v prvih letih po naselitvi na Slovenskem so začeli kapucini prirejati tudi pasijonske procesije; sprva na veliki četrtek ponoči, pozneje pa na veliki petek. V sprevodu so korakali rokodelci s cehovskimi banderami, pa tudi bičarji, križenosci in drugi spokorniki, v pasijonskih igrah pa so dobili vloge predvsem plemiči in meščani. Namen procesij je bil vplivati na preproste ljudi in jim dati priložnost za pokoro. Po letu 1616 so pasijonske procesije močno skrčili in jih že hoteli ukiniti, a so jih na prigovarjanje škofa Tomaža Hrena le ohranili.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Ribnici rodil vojni reporter JOŽE PETEK. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s slikanjem, rezbarjenjem in fotografijo. V narodnoosvobodilnem boju je deloval na kulturnopropagandnem področju in bil med drugim v štabu četrte operativne cone na Štajerskem vodja foto sekcije. Zaslovel je z dokumentarnimi in reportažnimi fotografskimi posnetki, objavljenimi v monografiji “S štirinajsto divizijo”, ki je izšla leta 1954. Društvo novinarjev Slovenije je od leta 1961 do 1973 ob razstavah novinarske fotogafije podeljevalo nagrado, imenovano po Jožetu Petku.
—–
Zdravnik MILAN ČERNELČ je diplomiral leta 1947 v Zagrebu in leta 1964 tam tudi doktoriral. Specializiral se je za endokrinologijo in hematologijo in bil več let predstojnik internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Sam in z drugimi strokovnjaki je objavil približno 40 člankov iz hematologije ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih knjig. Milan Černelč se je rodil na današnji dan leta 1920 na Dunaju.


Na današnji dan

6279 epizod

Na današnji dan

6279 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

31.08.2015


Kapucini, člani najmlajše veje reda manjših bratov Frančiška Asiškega so živeli kot puščavniki in v uboštvu, nosili so brade in meniška oblačila z obvezno kapuco; od tod tudi ime kapucini. Njihovo najpomembnejše delo je bilo predvsem pridiganje in spovedovanje. V Ljubljano so prišli leta 1607, že naslednje leto pa je na današnji dan škof Tomaž Hren na veliki slovesnosti posvetil kapucinsko cerkev v Ljubljani, ki so jo postavili na vicedomskem vrtu, današnjem parku Zvezda ob Kongresnem trgu. Zbralo se je približno 20.000 ljudi iz 35-ih župnij Štajerske, Koroške in Kranjske. V sprevodu je bilo več kot 600 zastav in to naj bi bil največji sprevod dotlej.
Kapucini so kmalu postali najštevilnejša redovna skupnost na Slovenskem, danes pa so njihovi samostani v Ljubljani, Škofji Loki, Krškem, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Vipavskem Križu. Med pridigarji in duhovnimi pisatelji so med menihi kapucinskega reda znani zlasti Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Hipolit Novomeški in Frančišek iz Gorice.
Že v prvih letih po naselitvi na Slovenskem so začeli kapucini prirejati tudi pasijonske procesije; sprva na veliki četrtek ponoči, pozneje pa na veliki petek. V sprevodu so korakali rokodelci s cehovskimi banderami, pa tudi bičarji, križenosci in drugi spokorniki, v pasijonskih igrah pa so dobili vloge predvsem plemiči in meščani. Namen procesij je bil vplivati na preproste ljudi in jim dati priložnost za pokoro. Po letu 1616 so pasijonske procesije močno skrčili in jih že hoteli ukiniti, a so jih na prigovarjanje škofa Tomaža Hrena le ohranili.
—–
Avgusta leta 1669 je nemška igralska družina, sestavljena iz nekdanjih innsbruških dvornih komedijantov, kot dodatek k drami v Ljubljani prvič na Slovenskem igrala “senčno igro”, tedaj v Evropi še ne posebej razvito. V njej so “nastopale” gibljive lutke, nalepljene na lepenko, ki so, osvetljene, metale senco na belo platno ali na steno. V Evropi so senčne igre sicer postale modne šele v 18. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Ribnici rodil vojni reporter JOŽE PETEK. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi s slikanjem, rezbarjenjem in fotografijo. V narodnoosvobodilnem boju je deloval na kulturnopropagandnem področju in bil med drugim v štabu četrte operativne cone na Štajerskem vodja foto sekcije. Zaslovel je z dokumentarnimi in reportažnimi fotografskimi posnetki, objavljenimi v monografiji “S štirinajsto divizijo”, ki je izšla leta 1954. Društvo novinarjev Slovenije je od leta 1961 do 1973 ob razstavah novinarske fotogafije podeljevalo nagrado, imenovano po Jožetu Petku.
—–
Zdravnik MILAN ČERNELČ je diplomiral leta 1947 v Zagrebu in leta 1964 tam tudi doktoriral. Specializiral se je za endokrinologijo in hematologijo in bil več let predstojnik internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Sam in z drugimi strokovnjaki je objavil približno 40 člankov iz hematologije ter napisal tudi več poljudnoznanstvenih knjig. Milan Černelč se je rodil na današnji dan leta 1920 na Dunaju.


21.05.2023

23. maj - Pekrski dogodki 1991, uvod v jugoslovanske vojne

Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar


21.05.2023

22. maj - 70 let od »druge agrarne reforme« (1953)

Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

21. maj - prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik

Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.05.2023

20. maj - Alojz Kocjančič - Kubejski (1913) in "Šavrinske pesmi"

Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2023

19. maj - Karel Habsburški in kobilarna Lipica

Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.05.2023

18. maj - Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator

Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.05.2023

17. maj - dr. Janez Drnovšek, pot do slovenskega državnika

Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.05.2023

16. maj - Miran Bogataj, dolgoletni poveljnik slovenske Civilne zaščite

Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.05.2023

15. maj - Dan Slovenske vojske

Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

14. maj - Ivan Cankar gre na volitve (1907)

Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope


07.05.2023

13. maj - Antonija Javornik (1893), prostovoljka na srbskih bojiščih prve svetovne vojne

Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

12. maj - dr. Božidar Kobe (1913), informbiro in smrt na Golem otoku

Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze


07.05.2023

11. maj - Jože Gale (1913) režiser treh filmov o Kekcu

Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

10. maj - pred 120 leti je v Slovenj Gradcu v eni uri zgorelo 77 hiš

Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.05.2023

8. maj - Alojzij Šušmelj (1913), vojna ustavila obetavnega umetnika

Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

7. maj - zapis iz krstne knjige Župnije Marijinega vnebovzetja Tuhelj v Hrvaškem Zagorju

Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

6. maj - dr. Srečko Brodar (1893), prvi slovenski raziskovalec paleolitika

Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

5. maj - John Denvir, desetnik novozelandske in poročnik slovenske partizanske vojske

Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije


21.04.2023

4. maj - Vida Jeraj Hribar, naša prva koncertna violinistka

Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 28 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov