Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grof JOŽEF EMANUEL BARBO – WAXENSTEIN, s polnim imenom Marija Dizma Vajkard Oton Franc Vincenc Jožef Emanuel, je izviral iz znamenite beneške rodbine s številnimi visokimi dostojanstveniki in z nekaj kardinali. Njen član Pietro je bil v letih od 1464 do 1471 celo vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve – papež Pavel II. Konec 14. stoletja so nekateri člani rodbine Waxenstein prišli v Istro in na Kranjsko ter opravljali mnoge najodgovornejše funkcije v notranjeavstrijskih deželah.
Grof Barbo je bil med redkimi plemiči tistega časa na Slovenskem, ki so se prilagodili domačim razmeram in se opredelili za slovenstvo; med drugim je bil tudi deželni in državni poslanec. Podpiral je slovenske kulturne ustanove (čitalništvo in Matico) ter sodeloval pri Kranjski kmetijski družbi. Z njegovim denarnim prispevkom so zgradili prvi Narodni dom na Kranjskem – v Novem mestu, ki je še danes ena najbolj monumentalnih novomeških stavb. Grof Jožef Emanuel Barbo se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Rákovniku pri Šentrupertu na Dolenjskem.
—–
Gornik in fotograf JAKA ČOP je od srede dvajsetih let prejšnjega stoletja fotografiral po slovenskih, med drugo svetovno vojno pa tudi po tirolskih gorah. Njegovo delo je temeljilo na topografski tradiciji slovenske planinske fotografije, ki jo je oplemenitil s piktoralističnimi svetlobnimi in atmosferskimi učinki, v detajlih pa je viden vpliv nove stvarnosti. Od leta 1950 je snemal tudi barvne diapozitive.
Veliko je razstavljal in predaval, izdal pa je tudi več fotomonografij: Svet nad vrhovi, Julijske Alpe, Raj pod Triglavom, Kraljestvo Zlatoroga in druge, veliko dokumentarno vrednost pa imajo posnetki v knjigi Slovenski kozolec. Starosta slovenskih planinskih fotografov Jaka Čop je bil odlikovan s častnim znakom Republike Slovenije, dobil je Prešernovo nagrado, zlato plaketo Foto zveze Slovenije ter najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1911 na Jesenicah.
—–
Na današnji dan leta 1929 se je v Zgornji Javoršici pri Moravčah rodil pesnik, dramatik in mladinski pisatelj DANE ZAJC. Med drugo svetovno vojno ga je boleče zaznamoval nacistični požig njegove domačije in smrt dveh bratov partizanov. Leta 1951 je bil zaprt in izključen iz gimnazije; zasebno jo je končal leta 1958, vpis na univerzo pa so mu prepovedali.. Zaposlil se je kot knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani in delal tam do upokojitve leta 1989.
Zajčevo pesništvo sprva ni bilo deležno naklonjenega sprejema, saj je bilo za petdeseta leta prejšnjega stoletja očitno premračno in preveč depresivno, pozneje, ob prihodu avantgade, pa je njegova lirika postala sestavni del vrhunske pesniške tradicije.
Dane Zajc sodi tudi med naše osrednje dramatike zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Pisal je še za otroke in mladino, njegovi eseji, pričevanja in razmišljanja pa sodijo v vrh slovenske literarne esejistike. Kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov so ga prevajali v srbščino, makedonščino, angleščino, nemščino, švedščino in francoščino.
Za svojo ustvarjalnost je Dane Zajc dobil številne nagrade: Levstikovo, Grumovo, Jenkovo in Prešernovo nagrado, leta 1997 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Posmrtno je izšla njegova drama o smrti in življenju »Jagababa« (uprizorjena leta 2007), ki v skrajno zreduciranem jeziku sledi vprašanju odhajanja v neprepoznavni svet beline, blaznosti in smrti.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Grof JOŽEF EMANUEL BARBO – WAXENSTEIN, s polnim imenom Marija Dizma Vajkard Oton Franc Vincenc Jožef Emanuel, je izviral iz znamenite beneške rodbine s številnimi visokimi dostojanstveniki in z nekaj kardinali. Njen član Pietro je bil v letih od 1464 do 1471 celo vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve – papež Pavel II. Konec 14. stoletja so nekateri člani rodbine Waxenstein prišli v Istro in na Kranjsko ter opravljali mnoge najodgovornejše funkcije v notranjeavstrijskih deželah.
Grof Barbo je bil med redkimi plemiči tistega časa na Slovenskem, ki so se prilagodili domačim razmeram in se opredelili za slovenstvo; med drugim je bil tudi deželni in državni poslanec. Podpiral je slovenske kulturne ustanove (čitalništvo in Matico) ter sodeloval pri Kranjski kmetijski družbi. Z njegovim denarnim prispevkom so zgradili prvi Narodni dom na Kranjskem – v Novem mestu, ki je še danes ena najbolj monumentalnih novomeških stavb. Grof Jožef Emanuel Barbo se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Rákovniku pri Šentrupertu na Dolenjskem.
—–
Gornik in fotograf JAKA ČOP je od srede dvajsetih let prejšnjega stoletja fotografiral po slovenskih, med drugo svetovno vojno pa tudi po tirolskih gorah. Njegovo delo je temeljilo na topografski tradiciji slovenske planinske fotografije, ki jo je oplemenitil s piktoralističnimi svetlobnimi in atmosferskimi učinki, v detajlih pa je viden vpliv nove stvarnosti. Od leta 1950 je snemal tudi barvne diapozitive.
Veliko je razstavljal in predaval, izdal pa je tudi več fotomonografij: Svet nad vrhovi, Julijske Alpe, Raj pod Triglavom, Kraljestvo Zlatoroga in druge, veliko dokumentarno vrednost pa imajo posnetki v knjigi Slovenski kozolec. Starosta slovenskih planinskih fotografov Jaka Čop je bil odlikovan s častnim znakom Republike Slovenije, dobil je Prešernovo nagrado, zlato plaketo Foto zveze Slovenije ter najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1911 na Jesenicah.
—–
Na današnji dan leta 1929 se je v Zgornji Javoršici pri Moravčah rodil pesnik, dramatik in mladinski pisatelj DANE ZAJC. Med drugo svetovno vojno ga je boleče zaznamoval nacistični požig njegove domačije in smrt dveh bratov partizanov. Leta 1951 je bil zaprt in izključen iz gimnazije; zasebno jo je končal leta 1958, vpis na univerzo pa so mu prepovedali.. Zaposlil se je kot knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani in delal tam do upokojitve leta 1989.
Zajčevo pesništvo sprva ni bilo deležno naklonjenega sprejema, saj je bilo za petdeseta leta prejšnjega stoletja očitno premračno in preveč depresivno, pozneje, ob prihodu avantgade, pa je njegova lirika postala sestavni del vrhunske pesniške tradicije.
Dane Zajc sodi tudi med naše osrednje dramatike zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Pisal je še za otroke in mladino, njegovi eseji, pričevanja in razmišljanja pa sodijo v vrh slovenske literarne esejistike. Kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov so ga prevajali v srbščino, makedonščino, angleščino, nemščino, švedščino in francoščino.
Za svojo ustvarjalnost je Dane Zajc dobil številne nagrade: Levstikovo, Grumovo, Jenkovo in Prešernovo nagrado, leta 1997 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Posmrtno je izšla njegova drama o smrti in življenju »Jagababa« (uprizorjena leta 2007), ki v skrajno zreduciranem jeziku sledi vprašanju odhajanja v neprepoznavni svet beline, blaznosti in smrti.
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov