Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nadškof in šolnik JOŽEF BALANT se je rodil na današnji dan leta 1763 v Novi vasi pri Lescah. Med francosko zasedbo je v slovenščini predaval pastoralko na bogoslovju, leta 1818 je postal goriški škof, leta 1830 pa nadškof in metropolit ilirski. Podrejeni so mu bili škofi tržaškega in ljubljanskega gubernija. Kot osnovnošolski nadzornik ljubljanske škofije je pospeševal zlasti ustanavljanje podeželskih trivialk ter nedeljskih ponavljalnih in začetnih šol, si prizadeval za poučevanje v slovenščini, za slovenske učbenike ter za ločitev učiteljske službe od cerkovniške. Nadškof Jožef Balant sodi med najpomembnejše cerkvene osebnosti Kraljestva Ilirije, pa tudi med narodnobuditeljske duhovnike in šolnike, zaslužne za razvoj slovenskega šolstva.
—–
Kraljestvo Ilirija je bilo formalna državnopravna enota, ustanovljena pred 200 leti v okviru habsburške monarhije. Posledica teritorialnih sprememb zaradi vojn z Napoleonom je bila številna preureditev dežel v monarhiji. Ozemlje nekdanjih Ilirskih provinc so vključili v Avstrijo tako, da je “Kraljestvo Dalmacija” postalo samostojna upravna enota, iz preostalih območij pa so ustanovili “Ilirsko kraljestvo”. Obsegalo je Kranjsko, Goriško, Trst in njegovo zaledje, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko, del hrvaškega ozemlja na desnem bregu Save ter beljaško in celovško okrožje. Leta 1830 se je Ilirsko kraljestvo uveljavilo tudi v cerkveni organizaciji, saj je goriški nadškof dobil naslov metropolita Ilirije. V oktroirani ustavi leta 1849 se je Ilirija še pojavljala kot kronovina, sestavljena iz Kranjske, Koroške, Goriške, Trsta in Istre, pozneje pa ne več.
—–
Med najpomembnejšimi kronisti slovenskih in jugoslovanskih izseljencev v Argentini je bil tudi gospodarstvenik in publicist FRANCE KRAŠOVEC. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Celju. Po študiju na trgovski akademiji v Pragi je v Kölnu absolviral iz narodnega gospodarstva. Leta 1912 se je odselil v Buenos Aires, vendar je ohranil stike z domovino ter tesno sodeloval z Janezom Evangelistom Krekom in Ivanom Hribarjem. Leta 1915 je bil izvoljen za predsednika slovenskega odseka “Centra Jadran za južni Atlantik”. Pisal je članke o jugoslovanskih kolonijah v Argentini in o možnostih gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Argentino. Od leta 1941 do 1943 je France Krašovec v časniku “Duhovno življenje” pisal o zgodovini Slovencev.
—–
Gotovo najbolj znana slovenska klekljarica in pesnica JULKA FORTUNA se je rodila na današnji dan pred sto leti v Málenskem Vrhu pri Poljanah nad Škofjo Loko. Že mlado sta jo navduševala igralski poklic in pisanje, vendar se je moralo dekle iz sicer premožne kmečke družine posvetiti kmetovanju; ob tem pa je tudi pesnila in leta 1964 izdala pesniško zbirko “Iz srca do srca”. Knjiga je bila pozneje dopolnjena in še dvakrat natisnjena. V nekaterih tednikih je objavljala prispevke o življenju v domačem kraju, dogodkih med vojno in starih običajih.
Sicer pa je bila Julka Fortuna znana predvsem kot zavzeta klekljarica, ki je to ročno umetnost gojila do konca življenja ter jo širila in promovirala po Sloveniji in Evropi. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začela organizirati klekljarske tečaje po naših večjih mestih; na njih so se mnoge njene gojenke razvile v prave mojstrice ročnega dela. Julki Fortuna so leta 1984 za njene čipkarske mojstrovine podelili naziv “mojstrica domače obrti”.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Nadškof in šolnik JOŽEF BALANT se je rodil na današnji dan leta 1763 v Novi vasi pri Lescah. Med francosko zasedbo je v slovenščini predaval pastoralko na bogoslovju, leta 1818 je postal goriški škof, leta 1830 pa nadškof in metropolit ilirski. Podrejeni so mu bili škofi tržaškega in ljubljanskega gubernija. Kot osnovnošolski nadzornik ljubljanske škofije je pospeševal zlasti ustanavljanje podeželskih trivialk ter nedeljskih ponavljalnih in začetnih šol, si prizadeval za poučevanje v slovenščini, za slovenske učbenike ter za ločitev učiteljske službe od cerkovniške. Nadškof Jožef Balant sodi med najpomembnejše cerkvene osebnosti Kraljestva Ilirije, pa tudi med narodnobuditeljske duhovnike in šolnike, zaslužne za razvoj slovenskega šolstva.
—–
Kraljestvo Ilirija je bilo formalna državnopravna enota, ustanovljena pred 200 leti v okviru habsburške monarhije. Posledica teritorialnih sprememb zaradi vojn z Napoleonom je bila številna preureditev dežel v monarhiji. Ozemlje nekdanjih Ilirskih provinc so vključili v Avstrijo tako, da je “Kraljestvo Dalmacija” postalo samostojna upravna enota, iz preostalih območij pa so ustanovili “Ilirsko kraljestvo”. Obsegalo je Kranjsko, Goriško, Trst in njegovo zaledje, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko, del hrvaškega ozemlja na desnem bregu Save ter beljaško in celovško okrožje. Leta 1830 se je Ilirsko kraljestvo uveljavilo tudi v cerkveni organizaciji, saj je goriški nadškof dobil naslov metropolita Ilirije. V oktroirani ustavi leta 1849 se je Ilirija še pojavljala kot kronovina, sestavljena iz Kranjske, Koroške, Goriške, Trsta in Istre, pozneje pa ne več.
—–
Med najpomembnejšimi kronisti slovenskih in jugoslovanskih izseljencev v Argentini je bil tudi gospodarstvenik in publicist FRANCE KRAŠOVEC. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Celju. Po študiju na trgovski akademiji v Pragi je v Kölnu absolviral iz narodnega gospodarstva. Leta 1912 se je odselil v Buenos Aires, vendar je ohranil stike z domovino ter tesno sodeloval z Janezom Evangelistom Krekom in Ivanom Hribarjem. Leta 1915 je bil izvoljen za predsednika slovenskega odseka “Centra Jadran za južni Atlantik”. Pisal je članke o jugoslovanskih kolonijah v Argentini in o možnostih gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Argentino. Od leta 1941 do 1943 je France Krašovec v časniku “Duhovno življenje” pisal o zgodovini Slovencev.
—–
Gotovo najbolj znana slovenska klekljarica in pesnica JULKA FORTUNA se je rodila na današnji dan pred sto leti v Málenskem Vrhu pri Poljanah nad Škofjo Loko. Že mlado sta jo navduševala igralski poklic in pisanje, vendar se je moralo dekle iz sicer premožne kmečke družine posvetiti kmetovanju; ob tem pa je tudi pesnila in leta 1964 izdala pesniško zbirko “Iz srca do srca”. Knjiga je bila pozneje dopolnjena in še dvakrat natisnjena. V nekaterih tednikih je objavljala prispevke o življenju v domačem kraju, dogodkih med vojno in starih običajih.
Sicer pa je bila Julka Fortuna znana predvsem kot zavzeta klekljarica, ki je to ročno umetnost gojila do konca življenja ter jo širila in promovirala po Sloveniji in Evropi. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začela organizirati klekljarske tečaje po naših večjih mestih; na njih so se mnoge njene gojenke razvile v prave mojstrice ročnega dela. Julki Fortuna so leta 1984 za njene čipkarske mojstrovine podelili naziv “mojstrica domače obrti”.
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Neveljaven email naslov