Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nadškof in šolnik JOŽEF BALANT se je rodil na današnji dan leta 1763 v Novi vasi pri Lescah. Med francosko zasedbo je v slovenščini predaval pastoralko na bogoslovju, leta 1818 je postal goriški škof, leta 1830 pa nadškof in metropolit ilirski. Podrejeni so mu bili škofi tržaškega in ljubljanskega gubernija. Kot osnovnošolski nadzornik ljubljanske škofije je pospeševal zlasti ustanavljanje podeželskih trivialk ter nedeljskih ponavljalnih in začetnih šol, si prizadeval za poučevanje v slovenščini, za slovenske učbenike ter za ločitev učiteljske službe od cerkovniške. Nadškof Jožef Balant sodi med najpomembnejše cerkvene osebnosti Kraljestva Ilirije, pa tudi med narodnobuditeljske duhovnike in šolnike, zaslužne za razvoj slovenskega šolstva.
—–
Kraljestvo Ilirija je bilo formalna državnopravna enota, ustanovljena pred 200 leti v okviru habsburške monarhije. Posledica teritorialnih sprememb zaradi vojn z Napoleonom je bila številna preureditev dežel v monarhiji. Ozemlje nekdanjih Ilirskih provinc so vključili v Avstrijo tako, da je “Kraljestvo Dalmacija” postalo samostojna upravna enota, iz preostalih območij pa so ustanovili “Ilirsko kraljestvo”. Obsegalo je Kranjsko, Goriško, Trst in njegovo zaledje, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko, del hrvaškega ozemlja na desnem bregu Save ter beljaško in celovško okrožje. Leta 1830 se je Ilirsko kraljestvo uveljavilo tudi v cerkveni organizaciji, saj je goriški nadškof dobil naslov metropolita Ilirije. V oktroirani ustavi leta 1849 se je Ilirija še pojavljala kot kronovina, sestavljena iz Kranjske, Koroške, Goriške, Trsta in Istre, pozneje pa ne več.
—–
Med najpomembnejšimi kronisti slovenskih in jugoslovanskih izseljencev v Argentini je bil tudi gospodarstvenik in publicist FRANCE KRAŠOVEC. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Celju. Po študiju na trgovski akademiji v Pragi je v Kölnu absolviral iz narodnega gospodarstva. Leta 1912 se je odselil v Buenos Aires, vendar je ohranil stike z domovino ter tesno sodeloval z Janezom Evangelistom Krekom in Ivanom Hribarjem. Leta 1915 je bil izvoljen za predsednika slovenskega odseka “Centra Jadran za južni Atlantik”. Pisal je članke o jugoslovanskih kolonijah v Argentini in o možnostih gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Argentino. Od leta 1941 do 1943 je France Krašovec v časniku “Duhovno življenje” pisal o zgodovini Slovencev.
—–
Gotovo najbolj znana slovenska klekljarica in pesnica JULKA FORTUNA se je rodila na današnji dan pred sto leti v Málenskem Vrhu pri Poljanah nad Škofjo Loko. Že mlado sta jo navduševala igralski poklic in pisanje, vendar se je moralo dekle iz sicer premožne kmečke družine posvetiti kmetovanju; ob tem pa je tudi pesnila in leta 1964 izdala pesniško zbirko “Iz srca do srca”. Knjiga je bila pozneje dopolnjena in še dvakrat natisnjena. V nekaterih tednikih je objavljala prispevke o življenju v domačem kraju, dogodkih med vojno in starih običajih.
Sicer pa je bila Julka Fortuna znana predvsem kot zavzeta klekljarica, ki je to ročno umetnost gojila do konca življenja ter jo širila in promovirala po Sloveniji in Evropi. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začela organizirati klekljarske tečaje po naših večjih mestih; na njih so se mnoge njene gojenke razvile v prave mojstrice ročnega dela. Julki Fortuna so leta 1984 za njene čipkarske mojstrovine podelili naziv “mojstrica domače obrti”.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Nadškof in šolnik JOŽEF BALANT se je rodil na današnji dan leta 1763 v Novi vasi pri Lescah. Med francosko zasedbo je v slovenščini predaval pastoralko na bogoslovju, leta 1818 je postal goriški škof, leta 1830 pa nadškof in metropolit ilirski. Podrejeni so mu bili škofi tržaškega in ljubljanskega gubernija. Kot osnovnošolski nadzornik ljubljanske škofije je pospeševal zlasti ustanavljanje podeželskih trivialk ter nedeljskih ponavljalnih in začetnih šol, si prizadeval za poučevanje v slovenščini, za slovenske učbenike ter za ločitev učiteljske službe od cerkovniške. Nadškof Jožef Balant sodi med najpomembnejše cerkvene osebnosti Kraljestva Ilirije, pa tudi med narodnobuditeljske duhovnike in šolnike, zaslužne za razvoj slovenskega šolstva.
—–
Kraljestvo Ilirija je bilo formalna državnopravna enota, ustanovljena pred 200 leti v okviru habsburške monarhije. Posledica teritorialnih sprememb zaradi vojn z Napoleonom je bila številna preureditev dežel v monarhiji. Ozemlje nekdanjih Ilirskih provinc so vključili v Avstrijo tako, da je “Kraljestvo Dalmacija” postalo samostojna upravna enota, iz preostalih območij pa so ustanovili “Ilirsko kraljestvo”. Obsegalo je Kranjsko, Goriško, Trst in njegovo zaledje, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko, del hrvaškega ozemlja na desnem bregu Save ter beljaško in celovško okrožje. Leta 1830 se je Ilirsko kraljestvo uveljavilo tudi v cerkveni organizaciji, saj je goriški nadškof dobil naslov metropolita Ilirije. V oktroirani ustavi leta 1849 se je Ilirija še pojavljala kot kronovina, sestavljena iz Kranjske, Koroške, Goriške, Trsta in Istre, pozneje pa ne več.
—–
Med najpomembnejšimi kronisti slovenskih in jugoslovanskih izseljencev v Argentini je bil tudi gospodarstvenik in publicist FRANCE KRAŠOVEC. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Celju. Po študiju na trgovski akademiji v Pragi je v Kölnu absolviral iz narodnega gospodarstva. Leta 1912 se je odselil v Buenos Aires, vendar je ohranil stike z domovino ter tesno sodeloval z Janezom Evangelistom Krekom in Ivanom Hribarjem. Leta 1915 je bil izvoljen za predsednika slovenskega odseka “Centra Jadran za južni Atlantik”. Pisal je članke o jugoslovanskih kolonijah v Argentini in o možnostih gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Argentino. Od leta 1941 do 1943 je France Krašovec v časniku “Duhovno življenje” pisal o zgodovini Slovencev.
—–
Gotovo najbolj znana slovenska klekljarica in pesnica JULKA FORTUNA se je rodila na današnji dan pred sto leti v Málenskem Vrhu pri Poljanah nad Škofjo Loko. Že mlado sta jo navduševala igralski poklic in pisanje, vendar se je moralo dekle iz sicer premožne kmečke družine posvetiti kmetovanju; ob tem pa je tudi pesnila in leta 1964 izdala pesniško zbirko “Iz srca do srca”. Knjiga je bila pozneje dopolnjena in še dvakrat natisnjena. V nekaterih tednikih je objavljala prispevke o življenju v domačem kraju, dogodkih med vojno in starih običajih.
Sicer pa je bila Julka Fortuna znana predvsem kot zavzeta klekljarica, ki je to ročno umetnost gojila do konca življenja ter jo širila in promovirala po Sloveniji in Evropi. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začela organizirati klekljarske tečaje po naših večjih mestih; na njih so se mnoge njene gojenke razvile v prave mojstrice ročnega dela. Julki Fortuna so leta 1984 za njene čipkarske mojstrovine podelili naziv “mojstrica domače obrti”.
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov