Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nadškof in šolnik JOŽEF BALANT se je rodil na današnji dan leta 1763 v Novi vasi pri Lescah. Med francosko zasedbo je v slovenščini predaval pastoralko na bogoslovju, leta 1818 je postal goriški škof, leta 1830 pa nadškof in metropolit ilirski. Podrejeni so mu bili škofi tržaškega in ljubljanskega gubernija. Kot osnovnošolski nadzornik ljubljanske škofije je pospeševal zlasti ustanavljanje podeželskih trivialk ter nedeljskih ponavljalnih in začetnih šol, si prizadeval za poučevanje v slovenščini, za slovenske učbenike ter za ločitev učiteljske službe od cerkovniške. Nadškof Jožef Balant sodi med najpomembnejše cerkvene osebnosti Kraljestva Ilirije, pa tudi med narodnobuditeljske duhovnike in šolnike, zaslužne za razvoj slovenskega šolstva.
—–
Kraljestvo Ilirija je bilo formalna državnopravna enota, ustanovljena pred 200 leti v okviru habsburške monarhije. Posledica teritorialnih sprememb zaradi vojn z Napoleonom je bila številna preureditev dežel v monarhiji. Ozemlje nekdanjih Ilirskih provinc so vključili v Avstrijo tako, da je “Kraljestvo Dalmacija” postalo samostojna upravna enota, iz preostalih območij pa so ustanovili “Ilirsko kraljestvo”. Obsegalo je Kranjsko, Goriško, Trst in njegovo zaledje, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko, del hrvaškega ozemlja na desnem bregu Save ter beljaško in celovško okrožje. Leta 1830 se je Ilirsko kraljestvo uveljavilo tudi v cerkveni organizaciji, saj je goriški nadškof dobil naslov metropolita Ilirije. V oktroirani ustavi leta 1849 se je Ilirija še pojavljala kot kronovina, sestavljena iz Kranjske, Koroške, Goriške, Trsta in Istre, pozneje pa ne več.
—–
Med najpomembnejšimi kronisti slovenskih in jugoslovanskih izseljencev v Argentini je bil tudi gospodarstvenik in publicist FRANCE KRAŠOVEC. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Celju. Po študiju na trgovski akademiji v Pragi je v Kölnu absolviral iz narodnega gospodarstva. Leta 1912 se je odselil v Buenos Aires, vendar je ohranil stike z domovino ter tesno sodeloval z Janezom Evangelistom Krekom in Ivanom Hribarjem. Leta 1915 je bil izvoljen za predsednika slovenskega odseka “Centra Jadran za južni Atlantik”. Pisal je članke o jugoslovanskih kolonijah v Argentini in o možnostih gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Argentino. Od leta 1941 do 1943 je France Krašovec v časniku “Duhovno življenje” pisal o zgodovini Slovencev.
—–
Gotovo najbolj znana slovenska klekljarica in pesnica JULKA FORTUNA se je rodila na današnji dan pred sto leti v Málenskem Vrhu pri Poljanah nad Škofjo Loko. Že mlado sta jo navduševala igralski poklic in pisanje, vendar se je moralo dekle iz sicer premožne kmečke družine posvetiti kmetovanju; ob tem pa je tudi pesnila in leta 1964 izdala pesniško zbirko “Iz srca do srca”. Knjiga je bila pozneje dopolnjena in še dvakrat natisnjena. V nekaterih tednikih je objavljala prispevke o življenju v domačem kraju, dogodkih med vojno in starih običajih.
Sicer pa je bila Julka Fortuna znana predvsem kot zavzeta klekljarica, ki je to ročno umetnost gojila do konca življenja ter jo širila in promovirala po Sloveniji in Evropi. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začela organizirati klekljarske tečaje po naših večjih mestih; na njih so se mnoge njene gojenke razvile v prave mojstrice ročnega dela. Julki Fortuna so leta 1984 za njene čipkarske mojstrovine podelili naziv “mojstrica domače obrti”.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Nadškof in šolnik JOŽEF BALANT se je rodil na današnji dan leta 1763 v Novi vasi pri Lescah. Med francosko zasedbo je v slovenščini predaval pastoralko na bogoslovju, leta 1818 je postal goriški škof, leta 1830 pa nadškof in metropolit ilirski. Podrejeni so mu bili škofi tržaškega in ljubljanskega gubernija. Kot osnovnošolski nadzornik ljubljanske škofije je pospeševal zlasti ustanavljanje podeželskih trivialk ter nedeljskih ponavljalnih in začetnih šol, si prizadeval za poučevanje v slovenščini, za slovenske učbenike ter za ločitev učiteljske službe od cerkovniške. Nadškof Jožef Balant sodi med najpomembnejše cerkvene osebnosti Kraljestva Ilirije, pa tudi med narodnobuditeljske duhovnike in šolnike, zaslužne za razvoj slovenskega šolstva.
—–
Kraljestvo Ilirija je bilo formalna državnopravna enota, ustanovljena pred 200 leti v okviru habsburške monarhije. Posledica teritorialnih sprememb zaradi vojn z Napoleonom je bila številna preureditev dežel v monarhiji. Ozemlje nekdanjih Ilirskih provinc so vključili v Avstrijo tako, da je “Kraljestvo Dalmacija” postalo samostojna upravna enota, iz preostalih območij pa so ustanovili “Ilirsko kraljestvo”. Obsegalo je Kranjsko, Goriško, Trst in njegovo zaledje, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko, del hrvaškega ozemlja na desnem bregu Save ter beljaško in celovško okrožje. Leta 1830 se je Ilirsko kraljestvo uveljavilo tudi v cerkveni organizaciji, saj je goriški nadškof dobil naslov metropolita Ilirije. V oktroirani ustavi leta 1849 se je Ilirija še pojavljala kot kronovina, sestavljena iz Kranjske, Koroške, Goriške, Trsta in Istre, pozneje pa ne več.
—–
Med najpomembnejšimi kronisti slovenskih in jugoslovanskih izseljencev v Argentini je bil tudi gospodarstvenik in publicist FRANCE KRAŠOVEC. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Celju. Po študiju na trgovski akademiji v Pragi je v Kölnu absolviral iz narodnega gospodarstva. Leta 1912 se je odselil v Buenos Aires, vendar je ohranil stike z domovino ter tesno sodeloval z Janezom Evangelistom Krekom in Ivanom Hribarjem. Leta 1915 je bil izvoljen za predsednika slovenskega odseka “Centra Jadran za južni Atlantik”. Pisal je članke o jugoslovanskih kolonijah v Argentini in o možnostih gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Argentino. Od leta 1941 do 1943 je France Krašovec v časniku “Duhovno življenje” pisal o zgodovini Slovencev.
—–
Gotovo najbolj znana slovenska klekljarica in pesnica JULKA FORTUNA se je rodila na današnji dan pred sto leti v Málenskem Vrhu pri Poljanah nad Škofjo Loko. Že mlado sta jo navduševala igralski poklic in pisanje, vendar se je moralo dekle iz sicer premožne kmečke družine posvetiti kmetovanju; ob tem pa je tudi pesnila in leta 1964 izdala pesniško zbirko “Iz srca do srca”. Knjiga je bila pozneje dopolnjena in še dvakrat natisnjena. V nekaterih tednikih je objavljala prispevke o življenju v domačem kraju, dogodkih med vojno in starih običajih.
Sicer pa je bila Julka Fortuna znana predvsem kot zavzeta klekljarica, ki je to ročno umetnost gojila do konca življenja ter jo širila in promovirala po Sloveniji in Evropi. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začela organizirati klekljarske tečaje po naših večjih mestih; na njih so se mnoge njene gojenke razvile v prave mojstrice ročnega dela. Julki Fortuna so leta 1984 za njene čipkarske mojstrovine podelili naziv “mojstrica domače obrti”.
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov