Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nadškof in šolnik JOŽEF BALANT se je rodil na današnji dan leta 1763 v Novi vasi pri Lescah. Med francosko zasedbo je v slovenščini predaval pastoralko na bogoslovju, leta 1818 je postal goriški škof, leta 1830 pa nadškof in metropolit ilirski. Podrejeni so mu bili škofi tržaškega in ljubljanskega gubernija. Kot osnovnošolski nadzornik ljubljanske škofije je pospeševal zlasti ustanavljanje podeželskih trivialk ter nedeljskih ponavljalnih in začetnih šol, si prizadeval za poučevanje v slovenščini, za slovenske učbenike ter za ločitev učiteljske službe od cerkovniške. Nadškof Jožef Balant sodi med najpomembnejše cerkvene osebnosti Kraljestva Ilirije, pa tudi med narodnobuditeljske duhovnike in šolnike, zaslužne za razvoj slovenskega šolstva.
—–
Kraljestvo Ilirija je bilo formalna državnopravna enota, ustanovljena pred 200 leti v okviru habsburške monarhije. Posledica teritorialnih sprememb zaradi vojn z Napoleonom je bila številna preureditev dežel v monarhiji. Ozemlje nekdanjih Ilirskih provinc so vključili v Avstrijo tako, da je “Kraljestvo Dalmacija” postalo samostojna upravna enota, iz preostalih območij pa so ustanovili “Ilirsko kraljestvo”. Obsegalo je Kranjsko, Goriško, Trst in njegovo zaledje, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko, del hrvaškega ozemlja na desnem bregu Save ter beljaško in celovško okrožje. Leta 1830 se je Ilirsko kraljestvo uveljavilo tudi v cerkveni organizaciji, saj je goriški nadškof dobil naslov metropolita Ilirije. V oktroirani ustavi leta 1849 se je Ilirija še pojavljala kot kronovina, sestavljena iz Kranjske, Koroške, Goriške, Trsta in Istre, pozneje pa ne več.
—–
Med najpomembnejšimi kronisti slovenskih in jugoslovanskih izseljencev v Argentini je bil tudi gospodarstvenik in publicist FRANCE KRAŠOVEC. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Celju. Po študiju na trgovski akademiji v Pragi je v Kölnu absolviral iz narodnega gospodarstva. Leta 1912 se je odselil v Buenos Aires, vendar je ohranil stike z domovino ter tesno sodeloval z Janezom Evangelistom Krekom in Ivanom Hribarjem. Leta 1915 je bil izvoljen za predsednika slovenskega odseka “Centra Jadran za južni Atlantik”. Pisal je članke o jugoslovanskih kolonijah v Argentini in o možnostih gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Argentino. Od leta 1941 do 1943 je France Krašovec v časniku “Duhovno življenje” pisal o zgodovini Slovencev.
—–
Gotovo najbolj znana slovenska klekljarica in pesnica JULKA FORTUNA se je rodila na današnji dan pred sto leti v Málenskem Vrhu pri Poljanah nad Škofjo Loko. Že mlado sta jo navduševala igralski poklic in pisanje, vendar se je moralo dekle iz sicer premožne kmečke družine posvetiti kmetovanju; ob tem pa je tudi pesnila in leta 1964 izdala pesniško zbirko “Iz srca do srca”. Knjiga je bila pozneje dopolnjena in še dvakrat natisnjena. V nekaterih tednikih je objavljala prispevke o življenju v domačem kraju, dogodkih med vojno in starih običajih.
Sicer pa je bila Julka Fortuna znana predvsem kot zavzeta klekljarica, ki je to ročno umetnost gojila do konca življenja ter jo širila in promovirala po Sloveniji in Evropi. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začela organizirati klekljarske tečaje po naših večjih mestih; na njih so se mnoge njene gojenke razvile v prave mojstrice ročnega dela. Julki Fortuna so leta 1984 za njene čipkarske mojstrovine podelili naziv “mojstrica domače obrti”.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Nadškof in šolnik JOŽEF BALANT se je rodil na današnji dan leta 1763 v Novi vasi pri Lescah. Med francosko zasedbo je v slovenščini predaval pastoralko na bogoslovju, leta 1818 je postal goriški škof, leta 1830 pa nadškof in metropolit ilirski. Podrejeni so mu bili škofi tržaškega in ljubljanskega gubernija. Kot osnovnošolski nadzornik ljubljanske škofije je pospeševal zlasti ustanavljanje podeželskih trivialk ter nedeljskih ponavljalnih in začetnih šol, si prizadeval za poučevanje v slovenščini, za slovenske učbenike ter za ločitev učiteljske službe od cerkovniške. Nadškof Jožef Balant sodi med najpomembnejše cerkvene osebnosti Kraljestva Ilirije, pa tudi med narodnobuditeljske duhovnike in šolnike, zaslužne za razvoj slovenskega šolstva.
—–
Kraljestvo Ilirija je bilo formalna državnopravna enota, ustanovljena pred 200 leti v okviru habsburške monarhije. Posledica teritorialnih sprememb zaradi vojn z Napoleonom je bila številna preureditev dežel v monarhiji. Ozemlje nekdanjih Ilirskih provinc so vključili v Avstrijo tako, da je “Kraljestvo Dalmacija” postalo samostojna upravna enota, iz preostalih območij pa so ustanovili “Ilirsko kraljestvo”. Obsegalo je Kranjsko, Goriško, Trst in njegovo zaledje, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko, del hrvaškega ozemlja na desnem bregu Save ter beljaško in celovško okrožje. Leta 1830 se je Ilirsko kraljestvo uveljavilo tudi v cerkveni organizaciji, saj je goriški nadškof dobil naslov metropolita Ilirije. V oktroirani ustavi leta 1849 se je Ilirija še pojavljala kot kronovina, sestavljena iz Kranjske, Koroške, Goriške, Trsta in Istre, pozneje pa ne več.
—–
Med najpomembnejšimi kronisti slovenskih in jugoslovanskih izseljencev v Argentini je bil tudi gospodarstvenik in publicist FRANCE KRAŠOVEC. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Celju. Po študiju na trgovski akademiji v Pragi je v Kölnu absolviral iz narodnega gospodarstva. Leta 1912 se je odselil v Buenos Aires, vendar je ohranil stike z domovino ter tesno sodeloval z Janezom Evangelistom Krekom in Ivanom Hribarjem. Leta 1915 je bil izvoljen za predsednika slovenskega odseka “Centra Jadran za južni Atlantik”. Pisal je članke o jugoslovanskih kolonijah v Argentini in o možnostih gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Argentino. Od leta 1941 do 1943 je France Krašovec v časniku “Duhovno življenje” pisal o zgodovini Slovencev.
—–
Gotovo najbolj znana slovenska klekljarica in pesnica JULKA FORTUNA se je rodila na današnji dan pred sto leti v Málenskem Vrhu pri Poljanah nad Škofjo Loko. Že mlado sta jo navduševala igralski poklic in pisanje, vendar se je moralo dekle iz sicer premožne kmečke družine posvetiti kmetovanju; ob tem pa je tudi pesnila in leta 1964 izdala pesniško zbirko “Iz srca do srca”. Knjiga je bila pozneje dopolnjena in še dvakrat natisnjena. V nekaterih tednikih je objavljala prispevke o življenju v domačem kraju, dogodkih med vojno in starih običajih.
Sicer pa je bila Julka Fortuna znana predvsem kot zavzeta klekljarica, ki je to ročno umetnost gojila do konca življenja ter jo širila in promovirala po Sloveniji in Evropi. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začela organizirati klekljarske tečaje po naših večjih mestih; na njih so se mnoge njene gojenke razvile v prave mojstrice ročnega dela. Julki Fortuna so leta 1984 za njene čipkarske mojstrovine podelili naziv “mojstrica domače obrti”.
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov