Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Franca Jožefa Prvega, vladarja, ki je bil kar 68 let avstrijski cesar in ogrski kralj in tako tudi vladar Dežele Kranjske, je na današnji dan leta 1853 skušal zabosti mlad ogrski krojač Janos Libenyi, saj naj bi bil po njegovem prav Franc Jožef kriv vsega hudega na Ogrskem. Za atentatorja je bil usoden krik neke ženske, ki je v njegovi roki opazila nož. Zaradi krika se je cesar obrnil in tako sta vbod ublažila ovratnik in pletena vrvica na njegovi čepici. Tudi Bleiweisove “Novice” so poročale o “grozepolnem hudodelstvu, ktero v zgodovini austrianski nima para”, čez nekaj dni pa so že sporočile, da “je bila poslednja noč prav spokojna: Njih cesarsko-kraljevo veličanstvo so sladko spali in se jako okrepčani zbudili”.
Ob srečnem razpletu krvave drame je bila v Ljubljani vélika maša, ki jo je daroval sam gospod knezoškof. Seveda pa zdravje cesarja Franca Jožefa ni skrbelo prav vseh Slovencev; v policijskem zapisniku tistih dni piše, da je vinski in žitni trgovec Miha Šušteršič iz Ljubljane takoj po atentatu glasno obžaloval, da napadalec “hudiča” ni do konca zaklal.
V naslednjih dneh so na dunajski dvor prihajale delegacije vseh avstrijskih dežel, da bi izrazile ogorčenje nad atentatom. Med 180-imi takšnimi deputacijami je bila tudi delegacija kranjskih stanov, vendar je monarh ni utegnil pozdraviti. “Močno mi je žal, da vrlih Kranjcev ne morem osebno sprejeti,” je dejal “presvitli” cesar Franc Jožef Prvi in okreval naprej.
—–
Arhitekt JOŽE SIVEC velja za enega izmed najizrazitejših slovenskih modernistov. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani. Pred prvo svetovno vojno je obiskoval umetnostno obrtno šolo v Ljubljani, med vojno pa se je bojeval na soški fronti in bil hudo ranjen. Leta 1928 je na dunajski akademiji opravil izpit za stavbenika, leta 1932 pa je diplomiral na tamkajšnjem arhitekturnem oddelku. Po vrnitvi z Dunaja je projektiral vrsto vil v Ljubljani, Celju, Beogradu, Zagrebu in na Rabu. Z arhitekturno-urbanistično zasnovo Dukićevih blokov v novem ljubljanskem mestnem središču (dograjeni so bili leta 1933) je Jože Sivec v Sloveniji uveljavil sodobna funkcionalistična načela.
—–
Kritik, esejist, gledališčnik in urednik BOJAN ŠTIH je bil med drugo svetovno vojno aktivist Osvobodilne fronte, nato v internaciji v Gonarsu, od tam pa je pobegnil k partizanom. Po vojni je opravljal različne kulturniške funkcije, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine. Nato je bil dramaturg in umetniški vodja Triglav filma, ravnatelj ljubljanske Drame, ravnatelj celjskega gledališča, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, ravnatelj mariborske Drame ter direktor in umetniški vodja Viba filma. Bojan Štih je bil tudi plodovit in vsestranski publicist, razgiban kritik, odličen esejist in prizadeven urednik del slovenskih in tujih avtorjev. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Ljubljani.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Franca Jožefa Prvega, vladarja, ki je bil kar 68 let avstrijski cesar in ogrski kralj in tako tudi vladar Dežele Kranjske, je na današnji dan leta 1853 skušal zabosti mlad ogrski krojač Janos Libenyi, saj naj bi bil po njegovem prav Franc Jožef kriv vsega hudega na Ogrskem. Za atentatorja je bil usoden krik neke ženske, ki je v njegovi roki opazila nož. Zaradi krika se je cesar obrnil in tako sta vbod ublažila ovratnik in pletena vrvica na njegovi čepici. Tudi Bleiweisove “Novice” so poročale o “grozepolnem hudodelstvu, ktero v zgodovini austrianski nima para”, čez nekaj dni pa so že sporočile, da “je bila poslednja noč prav spokojna: Njih cesarsko-kraljevo veličanstvo so sladko spali in se jako okrepčani zbudili”.
Ob srečnem razpletu krvave drame je bila v Ljubljani vélika maša, ki jo je daroval sam gospod knezoškof. Seveda pa zdravje cesarja Franca Jožefa ni skrbelo prav vseh Slovencev; v policijskem zapisniku tistih dni piše, da je vinski in žitni trgovec Miha Šušteršič iz Ljubljane takoj po atentatu glasno obžaloval, da napadalec “hudiča” ni do konca zaklal.
V naslednjih dneh so na dunajski dvor prihajale delegacije vseh avstrijskih dežel, da bi izrazile ogorčenje nad atentatom. Med 180-imi takšnimi deputacijami je bila tudi delegacija kranjskih stanov, vendar je monarh ni utegnil pozdraviti. “Močno mi je žal, da vrlih Kranjcev ne morem osebno sprejeti,” je dejal “presvitli” cesar Franc Jožef Prvi in okreval naprej.
—–
Arhitekt JOŽE SIVEC velja za enega izmed najizrazitejših slovenskih modernistov. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani. Pred prvo svetovno vojno je obiskoval umetnostno obrtno šolo v Ljubljani, med vojno pa se je bojeval na soški fronti in bil hudo ranjen. Leta 1928 je na dunajski akademiji opravil izpit za stavbenika, leta 1932 pa je diplomiral na tamkajšnjem arhitekturnem oddelku. Po vrnitvi z Dunaja je projektiral vrsto vil v Ljubljani, Celju, Beogradu, Zagrebu in na Rabu. Z arhitekturno-urbanistično zasnovo Dukićevih blokov v novem ljubljanskem mestnem središču (dograjeni so bili leta 1933) je Jože Sivec v Sloveniji uveljavil sodobna funkcionalistična načela.
—–
Kritik, esejist, gledališčnik in urednik BOJAN ŠTIH je bil med drugo svetovno vojno aktivist Osvobodilne fronte, nato v internaciji v Gonarsu, od tam pa je pobegnil k partizanom. Po vojni je opravljal različne kulturniške funkcije, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine. Nato je bil dramaturg in umetniški vodja Triglav filma, ravnatelj ljubljanske Drame, ravnatelj celjskega gledališča, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, ravnatelj mariborske Drame ter direktor in umetniški vodja Viba filma. Bojan Štih je bil tudi plodovit in vsestranski publicist, razgiban kritik, odličen esejist in prizadeven urednik del slovenskih in tujih avtorjev. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Ljubljani.
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov