Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
General HERBERT III. TURJAŠKI se je rodil na današnji dan leta 1528 na Dunaju. Okoli leta 1546 je prišel na Kranjsko in se aktivno vključil v protiturško obrambo. Napredoval je do položaja vrhovnega poveljnika hrvaške in slavonske Vojne krajine in se posvetil njuni vojaški organizaciji. V letih od 1566 do 1575 je kot kranjski deželni glavar močno podpiral protestantstvo na Slovenskem. Padel je v bitki pri Donji Budački na Hrvaškem. Njegovo glavo so Turki odnesli na sultanov dvor v Carigrad, od koder so jo Turjačani po plačilu odkupnine prenesli na grad Turjak. Preparirani glavi Herberta III. Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega sta bili shranjeni na gradu vse do leta 1943.
—–
Kmalu po velikonočnem potresu v Ljubljani aprila leta 1895 je glavni pesnik Ljubljanskega zvona Josip Stritar Slovencem v tolažbo in pomoč objavil nekaj pesmi. »Slovenska Lizbona« prikazuje strahoto noči ob potresu, »Kje si ti, država?« tako rekoč bolj zahteva, kot prosi, nujne pomoči od države, v tretji z naslovom »Po konci glave« pa spodbuja rojake, naj po krutem udarcu spet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. Prevode pesmi »Slovenska Lizbona« so pozneje objavile nemške, hrvaške in češke literarne revije. Pesmi Antona Funtka s potresno tematiko in posvetilom pa je Goriška tiskarna izdala na današnji dan leta 1895:
»Ne Ljubljani razdejani,
ki jo strl je zemlje gnev –
ne, obnovljeni Ljubljani
posvečen je vsak ta spev!«
Čisti dobiček od prodaje te Funtkove poezije, približno 200 goldinarjev, je bil namenjen za pomoč popotresni Ljubljani.
—–
Pesnica VIDA TAUFER je začela objavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je sledila romantično čustveni usmeritvi slovenskega pesništva. V njeni tradicionalno oblikovani liriki prevladujeta melanholija in socialna tematika. Po drugi svetovni vojni se je največ posvečala mladinskemu pesništvu. Z Lili Novy je napisala lutkovno igrico v verzih “Mojca in živali”. Vida Taufer se je rodila na današnji dan leta 1903 v Toplicah pri Zagorju.
—–
Slikar in grafik DORE KLEMENČIČ MAJ se je rodil na današnji dan leta 1911 v Galiciji, diplomiral pa je leta 1934 na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Bil je pripadnik umirjenega kolorizma, njegove občasne perorisbe s tušem pa opozarjajo na njegov temperamentni umetniški značaj. Izvrstne portrete je risal v nemškem ujetništvu in pozneje v partizanih. Takrat je ustvaril mapo linorezov z naslovom »V imenu Kristusovih ran«. Po vojni je poleg angažiranih ustvaril še vrsto del s temo narodnoosvobodilnega boja, pogosto pa je v pravih barvnih eksplozijah upodabljal cvetoče drevje in rože. Objavljal je tudi članke o likovni umetnosti ter se ukvarjal s fotografijo in filmom.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
General HERBERT III. TURJAŠKI se je rodil na današnji dan leta 1528 na Dunaju. Okoli leta 1546 je prišel na Kranjsko in se aktivno vključil v protiturško obrambo. Napredoval je do položaja vrhovnega poveljnika hrvaške in slavonske Vojne krajine in se posvetil njuni vojaški organizaciji. V letih od 1566 do 1575 je kot kranjski deželni glavar močno podpiral protestantstvo na Slovenskem. Padel je v bitki pri Donji Budački na Hrvaškem. Njegovo glavo so Turki odnesli na sultanov dvor v Carigrad, od koder so jo Turjačani po plačilu odkupnine prenesli na grad Turjak. Preparirani glavi Herberta III. Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega sta bili shranjeni na gradu vse do leta 1943.
—–
Kmalu po velikonočnem potresu v Ljubljani aprila leta 1895 je glavni pesnik Ljubljanskega zvona Josip Stritar Slovencem v tolažbo in pomoč objavil nekaj pesmi. »Slovenska Lizbona« prikazuje strahoto noči ob potresu, »Kje si ti, država?« tako rekoč bolj zahteva, kot prosi, nujne pomoči od države, v tretji z naslovom »Po konci glave« pa spodbuja rojake, naj po krutem udarcu spet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. Prevode pesmi »Slovenska Lizbona« so pozneje objavile nemške, hrvaške in češke literarne revije. Pesmi Antona Funtka s potresno tematiko in posvetilom pa je Goriška tiskarna izdala na današnji dan leta 1895:
»Ne Ljubljani razdejani,
ki jo strl je zemlje gnev –
ne, obnovljeni Ljubljani
posvečen je vsak ta spev!«
Čisti dobiček od prodaje te Funtkove poezije, približno 200 goldinarjev, je bil namenjen za pomoč popotresni Ljubljani.
—–
Pesnica VIDA TAUFER je začela objavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je sledila romantično čustveni usmeritvi slovenskega pesništva. V njeni tradicionalno oblikovani liriki prevladujeta melanholija in socialna tematika. Po drugi svetovni vojni se je največ posvečala mladinskemu pesništvu. Z Lili Novy je napisala lutkovno igrico v verzih “Mojca in živali”. Vida Taufer se je rodila na današnji dan leta 1903 v Toplicah pri Zagorju.
—–
Slikar in grafik DORE KLEMENČIČ MAJ se je rodil na današnji dan leta 1911 v Galiciji, diplomiral pa je leta 1934 na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Bil je pripadnik umirjenega kolorizma, njegove občasne perorisbe s tušem pa opozarjajo na njegov temperamentni umetniški značaj. Izvrstne portrete je risal v nemškem ujetništvu in pozneje v partizanih. Takrat je ustvaril mapo linorezov z naslovom »V imenu Kristusovih ran«. Po vojni je poleg angažiranih ustvaril še vrsto del s temo narodnoosvobodilnega boja, pogosto pa je v pravih barvnih eksplozijah upodabljal cvetoče drevje in rože. Objavljal je tudi članke o likovni umetnosti ter se ukvarjal s fotografijo in filmom.
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov