Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
General HERBERT III. TURJAŠKI se je rodil na današnji dan leta 1528 na Dunaju. Okoli leta 1546 je prišel na Kranjsko in se aktivno vključil v protiturško obrambo. Napredoval je do položaja vrhovnega poveljnika hrvaške in slavonske Vojne krajine in se posvetil njuni vojaški organizaciji. V letih od 1566 do 1575 je kot kranjski deželni glavar močno podpiral protestantstvo na Slovenskem. Padel je v bitki pri Donji Budački na Hrvaškem. Njegovo glavo so Turki odnesli na sultanov dvor v Carigrad, od koder so jo Turjačani po plačilu odkupnine prenesli na grad Turjak. Preparirani glavi Herberta III. Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega sta bili shranjeni na gradu vse do leta 1943.
—–
Kmalu po velikonočnem potresu v Ljubljani aprila leta 1895 je glavni pesnik Ljubljanskega zvona Josip Stritar Slovencem v tolažbo in pomoč objavil nekaj pesmi. »Slovenska Lizbona« prikazuje strahoto noči ob potresu, »Kje si ti, država?« tako rekoč bolj zahteva, kot prosi, nujne pomoči od države, v tretji z naslovom »Po konci glave« pa spodbuja rojake, naj po krutem udarcu spet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. Prevode pesmi »Slovenska Lizbona« so pozneje objavile nemške, hrvaške in češke literarne revije. Pesmi Antona Funtka s potresno tematiko in posvetilom pa je Goriška tiskarna izdala na današnji dan leta 1895:
»Ne Ljubljani razdejani,
ki jo strl je zemlje gnev –
ne, obnovljeni Ljubljani
posvečen je vsak ta spev!«
Čisti dobiček od prodaje te Funtkove poezije, približno 200 goldinarjev, je bil namenjen za pomoč popotresni Ljubljani.
—–
Pesnica VIDA TAUFER je začela objavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je sledila romantično čustveni usmeritvi slovenskega pesništva. V njeni tradicionalno oblikovani liriki prevladujeta melanholija in socialna tematika. Po drugi svetovni vojni se je največ posvečala mladinskemu pesništvu. Z Lili Novy je napisala lutkovno igrico v verzih “Mojca in živali”. Vida Taufer se je rodila na današnji dan leta 1903 v Toplicah pri Zagorju.
—–
Slikar in grafik DORE KLEMENČIČ MAJ se je rodil na današnji dan leta 1911 v Galiciji, diplomiral pa je leta 1934 na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Bil je pripadnik umirjenega kolorizma, njegove občasne perorisbe s tušem pa opozarjajo na njegov temperamentni umetniški značaj. Izvrstne portrete je risal v nemškem ujetništvu in pozneje v partizanih. Takrat je ustvaril mapo linorezov z naslovom »V imenu Kristusovih ran«. Po vojni je poleg angažiranih ustvaril še vrsto del s temo narodnoosvobodilnega boja, pogosto pa je v pravih barvnih eksplozijah upodabljal cvetoče drevje in rože. Objavljal je tudi članke o likovni umetnosti ter se ukvarjal s fotografijo in filmom.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
General HERBERT III. TURJAŠKI se je rodil na današnji dan leta 1528 na Dunaju. Okoli leta 1546 je prišel na Kranjsko in se aktivno vključil v protiturško obrambo. Napredoval je do položaja vrhovnega poveljnika hrvaške in slavonske Vojne krajine in se posvetil njuni vojaški organizaciji. V letih od 1566 do 1575 je kot kranjski deželni glavar močno podpiral protestantstvo na Slovenskem. Padel je v bitki pri Donji Budački na Hrvaškem. Njegovo glavo so Turki odnesli na sultanov dvor v Carigrad, od koder so jo Turjačani po plačilu odkupnine prenesli na grad Turjak. Preparirani glavi Herberta III. Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega sta bili shranjeni na gradu vse do leta 1943.
—–
Kmalu po velikonočnem potresu v Ljubljani aprila leta 1895 je glavni pesnik Ljubljanskega zvona Josip Stritar Slovencem v tolažbo in pomoč objavil nekaj pesmi. »Slovenska Lizbona« prikazuje strahoto noči ob potresu, »Kje si ti, država?« tako rekoč bolj zahteva, kot prosi, nujne pomoči od države, v tretji z naslovom »Po konci glave« pa spodbuja rojake, naj po krutem udarcu spet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. Prevode pesmi »Slovenska Lizbona« so pozneje objavile nemške, hrvaške in češke literarne revije. Pesmi Antona Funtka s potresno tematiko in posvetilom pa je Goriška tiskarna izdala na današnji dan leta 1895:
»Ne Ljubljani razdejani,
ki jo strl je zemlje gnev –
ne, obnovljeni Ljubljani
posvečen je vsak ta spev!«
Čisti dobiček od prodaje te Funtkove poezije, približno 200 goldinarjev, je bil namenjen za pomoč popotresni Ljubljani.
—–
Pesnica VIDA TAUFER je začela objavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je sledila romantično čustveni usmeritvi slovenskega pesništva. V njeni tradicionalno oblikovani liriki prevladujeta melanholija in socialna tematika. Po drugi svetovni vojni se je največ posvečala mladinskemu pesništvu. Z Lili Novy je napisala lutkovno igrico v verzih “Mojca in živali”. Vida Taufer se je rodila na današnji dan leta 1903 v Toplicah pri Zagorju.
—–
Slikar in grafik DORE KLEMENČIČ MAJ se je rodil na današnji dan leta 1911 v Galiciji, diplomiral pa je leta 1934 na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Bil je pripadnik umirjenega kolorizma, njegove občasne perorisbe s tušem pa opozarjajo na njegov temperamentni umetniški značaj. Izvrstne portrete je risal v nemškem ujetništvu in pozneje v partizanih. Takrat je ustvaril mapo linorezov z naslovom »V imenu Kristusovih ran«. Po vojni je poleg angažiranih ustvaril še vrsto del s temo narodnoosvobodilnega boja, pogosto pa je v pravih barvnih eksplozijah upodabljal cvetoče drevje in rože. Objavljal je tudi članke o likovni umetnosti ter se ukvarjal s fotografijo in filmom.
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov