Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1814 se je začel Dunajski kongres, zborovanje predstavnikov večine evropskih držav oziroma mirovna konferenca, ki naj bi uredila razmere v Evropi po Napoleonovem padcu. Kongres naj bi razveljavil ozemeljske spremembe, ki so bile posledica francoske revolucije in Napoleonove politike širjenja francoskega gospostva. Predstavniki zmagovitih držav so hoteli obnoviti dinastično oziroma absolutistično vladavino 18. stoletja in zatreti revolucionarne ideje in gibanja. Kongresu – na njem se je zbralo 90 vladarjev velikih in malih samostojnih kraljevin, 53 vladarjev nesamostojnih območij in 215 vodij knežjih hiš – so predsedovali zastopniki štirih evropskih velesil – Velike Britanije, Avstrije, Rusije in Prusije – z avstrijskim kanclerjem Metternichom na čelu.
Po osmih mesecih pogajanj se je morala Francija vrniti v okvire iz leta 1792, avstrijskemu cesarstvu pa je bilo vrnjenega veliko ozemlja, med drugim tudi tisto, ki je sodilo v Ilirske province. Sprejeli so še nekaj sklepov splošnega pomena: prepovedano je bilo trgovanje z ljudmi, vsem vladam so priporočili, naj sprejmejo dogovor o enakopravnosti Židov, urejena je bila rečna vožnja in sprejet pravilnik mednarodne diplomacije. Dunajski kongres je za Slovence pomemben tudi zato, ker je avstrijskemu cesarstvu pripojil nekdanje beneške posesti, in to je za pol stoletja združilo vse Slovence v eni državi.
—–
Po več kot enoletnem delu je slikar Matevž Langus na današnji dan leta 1844 dokončal poslikavo kupole v ljubljanski cerkvi svetega Nikolaja. V baroku, ko je bila stolnica sezidana, je bila kupola le nakazana, tako da je njen provizorični »obok« poslikal slikar Giulio Quaglio na ravni površini. Strokovnjaki so pohvalili Langusov kolorit, osvetljavo, perspektivo in risbo ter poudarili, da poteze njegovega čopiča izžarevajo za religiozno umetnost potrebno enotnost, mir in harmonijo.
—–
Vesti o napadu Nemcev na udeležence občnega zbora Družbe svetega Cirila in Metoda na Ptuju 13. septembra leta 1908 so izzvale velikansko ogorčenje, zlasti v Ljubljani. Tako je bilo na današnji dan tistega leta v Ljubljani veliko protestno zborovanje. Po njem so se udeleženci napotili po ljubljanskih ulicah. Prodrli so do parka Zvezda in do Kazine, ki je bila zbirališče Nemcev in nemškutarjev. Ker so začeli na Kazini in na drugih nemških lokalih v mestu razbijati šipe, je deželna vlada žandarmeriji in vojaštvu ukazala, da posredujeta.
Protinemške demonstracije pa so dosegle vrh 20. septembra zvečer. Takrat je namreč patrulja sedmih opitih vojakov streljala v množico protestnikov, zbranih v Zvezdi, in pri tem ubila dijaka Ivana Adamiča ter strojnika Narodne tiskarne Rudolfa Lundra. Ta dogodek je med slovenskimi prebivalci v Ljubljani zbudil hudo ogorčenje; v znak sožalja so naslednji dan izobesili črne zastave ter zahtevali, naj vse trgovine v Ljubljani dobijo slovenske napise, nemške pa odstranijo, saj »mora mesto že na zunaj kazati slovensko lice. Ne samo napisi raznih tvrdk, marveč tudi ulični napisi se morajo takoj zamenjati s samo slovenskimi. Ljubljana je slovenska!«.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1814 se je začel Dunajski kongres, zborovanje predstavnikov večine evropskih držav oziroma mirovna konferenca, ki naj bi uredila razmere v Evropi po Napoleonovem padcu. Kongres naj bi razveljavil ozemeljske spremembe, ki so bile posledica francoske revolucije in Napoleonove politike širjenja francoskega gospostva. Predstavniki zmagovitih držav so hoteli obnoviti dinastično oziroma absolutistično vladavino 18. stoletja in zatreti revolucionarne ideje in gibanja. Kongresu – na njem se je zbralo 90 vladarjev velikih in malih samostojnih kraljevin, 53 vladarjev nesamostojnih območij in 215 vodij knežjih hiš – so predsedovali zastopniki štirih evropskih velesil – Velike Britanije, Avstrije, Rusije in Prusije – z avstrijskim kanclerjem Metternichom na čelu.
Po osmih mesecih pogajanj se je morala Francija vrniti v okvire iz leta 1792, avstrijskemu cesarstvu pa je bilo vrnjenega veliko ozemlja, med drugim tudi tisto, ki je sodilo v Ilirske province. Sprejeli so še nekaj sklepov splošnega pomena: prepovedano je bilo trgovanje z ljudmi, vsem vladam so priporočili, naj sprejmejo dogovor o enakopravnosti Židov, urejena je bila rečna vožnja in sprejet pravilnik mednarodne diplomacije. Dunajski kongres je za Slovence pomemben tudi zato, ker je avstrijskemu cesarstvu pripojil nekdanje beneške posesti, in to je za pol stoletja združilo vse Slovence v eni državi.
—–
Po več kot enoletnem delu je slikar Matevž Langus na današnji dan leta 1844 dokončal poslikavo kupole v ljubljanski cerkvi svetega Nikolaja. V baroku, ko je bila stolnica sezidana, je bila kupola le nakazana, tako da je njen provizorični »obok« poslikal slikar Giulio Quaglio na ravni površini. Strokovnjaki so pohvalili Langusov kolorit, osvetljavo, perspektivo in risbo ter poudarili, da poteze njegovega čopiča izžarevajo za religiozno umetnost potrebno enotnost, mir in harmonijo.
—–
Vesti o napadu Nemcev na udeležence občnega zbora Družbe svetega Cirila in Metoda na Ptuju 13. septembra leta 1908 so izzvale velikansko ogorčenje, zlasti v Ljubljani. Tako je bilo na današnji dan tistega leta v Ljubljani veliko protestno zborovanje. Po njem so se udeleženci napotili po ljubljanskih ulicah. Prodrli so do parka Zvezda in do Kazine, ki je bila zbirališče Nemcev in nemškutarjev. Ker so začeli na Kazini in na drugih nemških lokalih v mestu razbijati šipe, je deželna vlada žandarmeriji in vojaštvu ukazala, da posredujeta.
Protinemške demonstracije pa so dosegle vrh 20. septembra zvečer. Takrat je namreč patrulja sedmih opitih vojakov streljala v množico protestnikov, zbranih v Zvezdi, in pri tem ubila dijaka Ivana Adamiča ter strojnika Narodne tiskarne Rudolfa Lundra. Ta dogodek je med slovenskimi prebivalci v Ljubljani zbudil hudo ogorčenje; v znak sožalja so naslednji dan izobesili črne zastave ter zahtevali, naj vse trgovine v Ljubljani dobijo slovenske napise, nemške pa odstranijo, saj »mora mesto že na zunaj kazati slovensko lice. Ne samo napisi raznih tvrdk, marveč tudi ulični napisi se morajo takoj zamenjati s samo slovenskimi. Ljubljana je slovenska!«.
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov