Politik in zgodovinar FRAN ŠUKLJE se je rodil na današnji dan leta 1849 v Ljubljani. Med študijem na Dunaju je bil soustanovitelj društev Sava, Jug in Slovenija. Po diplomi je služboval v Gorici, Novem mestu, Ljubljani ter na akademski gimnaziji na Dunaju. Tam je bil v letih od 1894 do 1901 dvorni svetnik in centralni ravnatelj zalog šolskih knjig. Bil je med vodilnimi slovenskimi plitiki v državnem zboru in v deželnem zboru na Kranjskem. Leta 1908 je postal kranjski deželni glavar. V teh letih je gradil ceste, mostove, pospeševal kmetijstvo ter deželi priskrbel velika melioracijska dela. Politk in zgodovinar Fran Šuklje je objavil več zgodovinskih razprav, posebno kulturno-politično vrednost pa imata njegovi knjigi spominov.
—–
Šolnik in publicist IVAN DOLENEC je leta 1909 na Dunaju diplomiral iz slavistike in klasičnega jezikoslovja. Po prvi svetovni vojni je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, po nekajletni kazenski premestitvi v Mostar pa se je vrnil in postal ravnatelj učiteljišča in šolski inšpektor banske uprave. Med drugo svetovno vojno se je izrekal zoper nasilje komunističnega vodstva, zato je bil v letih 1945 in 46 zaprt. Ker potem ni dobil službe, se je preživljal z delom na kmetih, pozneje pa se je honorarno zaposlil pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. V obdobju med obema vojnama je pisal pedagoške in politične članke ter uredil štiri zvezke Izbranih spisov teologa, politika in
publicista Janeza Evangelista Kreka, po vojni pa so v Argentini izšli njegovi spomini z naslovom »Moja rast«. Ivan Dolenec se je rodil na današnji dan leta 1884 v Sopotnici v okolici Škofje Loke.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodil kipar BOŽO PENGOV. Študiral je na dunajski akademiji, po vrnitvi pa je prevzel očetovo delavnico. Med svetovnima vojnama se je ukvarjal predvsem s sakralno in nagrobno plastiko, v letih od 1933 do 1953 pa je sodeloval s Plečnikom in njegove dekorativne zamisli prenašal v kamen, les in kovino ter tako postal soustvarjalec njegove arhitekture. Po vojni je sodeloval z Zoranom Didkom in ustvaril vrsto zasnov in plastik za spomenike narodnoosvobodilnemu boju. Tedaj je nastal tudi cikel risb z motivi iz Dachaua, v katerem je bil interniran med drugo vojno. Leta 1949 in leta 1950 je kipar Božo Pengov dobil Prešernovo nagrado.
—–
Manj znano je, da Ljubljana ni bila edino slovensko mesto s trolejbusnim prometom. Okroglega pol stoletja prej je namreč v Piranu začel voziti trolejbus, nekaj let pozneje pa ga je zamenjal tramvaj. Ker je nova ozkotirna železniška proga med Trstom in Porečem obšla Piran, so se občinski možje odločili za “breztirnični tramvaj”, kot so sprva imenovali trolejbus. Kupili so tri vozila, v vsakem pa se je lahko peljalo petindvajset potnikov.
Na današnji dan leta 1909 je bila trolejbusna proga izročena javnemu prometu. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice in naprej v Portorož ter do obalne železnice. Ta trolejbusna proga je bila prvi takšen poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu; prvi trolejbusi so sicer začeli voziti že leta 1901v Dresdnu v Nemčij. Trolejbusna povezava med Piranom in Lucijo je delovala dve leti, leta 1912 pa so to nalogo prevzeli tramvaji.