Slikar IVAN VAVPOTIČ je bil član Akademskega kluba “Vesna”, ki so ga 1903. leta ustanovili mladi slovenski umetniki – študentje na Dunaju. Slikal je krajine in tihožitja ter portretiral veliko znanih sodobnikov, med njimi igralca Antona Danila, pisatelja Slavka Gruma, ljubljanskega župana Ivana Hribarja in pesnika Otona Župančiča. Leta 1911 je izvrstno ilustriral Jurčičevega “Desetega brata”. Na natečaju za osnutek prvih jugoslovanskih znamk, ki ga je kmalu po razpadu avstro-ogrske monarhije razpisala takratna poštna direkcija v Ljubljani, so se odločili za Vavpotičev osnutek; na podobi je bil prikazan zasužnjen človek, ki trga verige. Po njej je celotna serija znamk dobila ime “verigarji”.
Znamke, ki so jih uporabljali v Sloveniji, na Hrvaškem, v Vojvodini, Dalmaciji ter Bosni in Hercegovini, so najprej tiskali v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani, a ker ta ni zmogla velikih naklad, so jih dali v tisk še na Dunaj. Zaradi naglice pri tiskanju, različne kakovosti papirja, nenatančnega obrezovanja, različnega zobčanja in prelivanja barv so bile med znamkami razlilčnih naklad manjše razlike in tako so postale zelo zanimive tudi za filateliste. Najzvestejše izvirniku so bile tiste iz Blaznikove tiskarne, narejene v kamnotisku. Ivan Vavpotič, se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Kamniku.
—–
Narodopisec in pisatelj METOD TURNŠEK je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; doktoriral je leta 1942. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela.
V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Metod Turnšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v Búdini pri Ptuju.
—–
Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar LOJZE KRAKAR se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču. Kot gimnazijec je bil med drugo svetovno vojno zaprt v italijanskih zaporih, nato pa še v nemških taboriščih.
Leta 1965 je postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu – tam je tudi doktoriral s temo “Goethe pri Slovencih” – po vrnitvi v domovino pa je bil profesor za slovenski jezik in književnost na zadrski filozofski fakulteti. Poglavitni del njegovega ustvarjanja je bilo pesništvo – izdal je dvanajst samostojnih zbirk, obsežen pa je tudi njegov prevajalski opus, predvsem iz poljščine. Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču.