Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zágorica pri Dolskem rodil JURIJ VEGA, pozneje znameniti Georg plemeniti Vega. Bil je matematik in avtor temeljnih logaritmovnikov, s katerimi so v znanosti, vsakdanjem življenju in v šolstvu po vsem svetu računali skoraj dvesto let, vse do množične uvedbe elektronskih računalnikov. Razvil je originalno enačbo za računanje logaritmov ter s tem odločilno pripomogel k vsesplošni matematizaciji teh področij, to pa je omogočilo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije. Kot topniški častnik praktik pa je matematik Jurij Vega postal eden izmed utemeljiteljev balistike na znanstveni podlagi.
—–
Literarni zgodovinar FRANCE KIDRIČ je leta 1906 na Dunaju doktoriral iz slavistike in nato delal v tamkajšnji Dvorni knjižnici. Leta 1919 je doktoriral z delom o Trubarjevi Cerkveni ordnungi in naslednje leto postal profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Predaval je starejšo književnost in primerjalno literarno zgodovino. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v Osvobodilni fronti ter bil interniran v Dachauu, po njej pa je postal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter pozneje prvi upravnik Inštituta za literaturo pri tej akademiji.
Raziskoval je starejšo slovensko literarno zgodovino ter med drugim načrtno preučil znano in novo gradivo ter utrdil bibliografsko in kronološko ogrodje za dobo reformacije in protireformacije. V svojem glavnem delu “Zgodovini slovenskega slovstva” je obravnaval obdobje od začetkov do leta 1819, podrobneje zlasti tako imenovano prerodno dobo. France Kidrič sodi med utemeljitelje znanstvene literarne zgodovine pri nas. Leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1880 v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini.
—–
GABRIJEL TOMAŽIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz biologije in se izpopolnjeval na Dunaju in v Moskvi. V letih od 1929 do 1972 je bil zaposlen na filozofski oziroma biotehnični fakulteti v Ljubljani, po drugi svetovni vojni kot izredni profesor za botaniko. Več let je predaval tudi tehnično botaniko ter genetiko, gozdarsko ekologijo in fitocenologijo. Ukvarjal se je z genetiko žit ter z rastlinskimi združbami, zlasti gozdnimi in travniškimi. V sodelovanju z gozdarji je med drugim izdelal sedemnajst kart rastlinskih združb, posebno temeljito pa je obdelal borove gozdove. Objavil je vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov. Gabrijel Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1899 v Roču na Hrvaškem.
—–
Napredek meteorološke znanosti in prakse je že v 19. stoletju terjal dobro organizirano sodelovanje vseh meteorologov in meteoroloških služb po svetu. Sicer je bila mednarodna meteorološka služba ustanovljena že leta 1853, vendar se je njeno delo začelo šele dvajset let pozneje. Bila je neuradna organizacija in njene odločitve niso zavezovale držav. Uradno je bila Svetovna meteorološka organizacija ustanovljena s konvencijo, ki je začela veljati na današnji dan leta 1950, kot posebna organizacija Združenih narodov pa je zaživela slabo leto pozneje s prvim kongresom v Parizu. Od leta 1961 je 23. marec svetovni dan meteorologov.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zágorica pri Dolskem rodil JURIJ VEGA, pozneje znameniti Georg plemeniti Vega. Bil je matematik in avtor temeljnih logaritmovnikov, s katerimi so v znanosti, vsakdanjem življenju in v šolstvu po vsem svetu računali skoraj dvesto let, vse do množične uvedbe elektronskih računalnikov. Razvil je originalno enačbo za računanje logaritmov ter s tem odločilno pripomogel k vsesplošni matematizaciji teh področij, to pa je omogočilo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije. Kot topniški častnik praktik pa je matematik Jurij Vega postal eden izmed utemeljiteljev balistike na znanstveni podlagi.
—–
Literarni zgodovinar FRANCE KIDRIČ je leta 1906 na Dunaju doktoriral iz slavistike in nato delal v tamkajšnji Dvorni knjižnici. Leta 1919 je doktoriral z delom o Trubarjevi Cerkveni ordnungi in naslednje leto postal profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Predaval je starejšo književnost in primerjalno literarno zgodovino. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v Osvobodilni fronti ter bil interniran v Dachauu, po njej pa je postal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter pozneje prvi upravnik Inštituta za literaturo pri tej akademiji.
Raziskoval je starejšo slovensko literarno zgodovino ter med drugim načrtno preučil znano in novo gradivo ter utrdil bibliografsko in kronološko ogrodje za dobo reformacije in protireformacije. V svojem glavnem delu “Zgodovini slovenskega slovstva” je obravnaval obdobje od začetkov do leta 1819, podrobneje zlasti tako imenovano prerodno dobo. France Kidrič sodi med utemeljitelje znanstvene literarne zgodovine pri nas. Leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1880 v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini.
—–
GABRIJEL TOMAŽIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz biologije in se izpopolnjeval na Dunaju in v Moskvi. V letih od 1929 do 1972 je bil zaposlen na filozofski oziroma biotehnični fakulteti v Ljubljani, po drugi svetovni vojni kot izredni profesor za botaniko. Več let je predaval tudi tehnično botaniko ter genetiko, gozdarsko ekologijo in fitocenologijo. Ukvarjal se je z genetiko žit ter z rastlinskimi združbami, zlasti gozdnimi in travniškimi. V sodelovanju z gozdarji je med drugim izdelal sedemnajst kart rastlinskih združb, posebno temeljito pa je obdelal borove gozdove. Objavil je vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov. Gabrijel Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1899 v Roču na Hrvaškem.
—–
Napredek meteorološke znanosti in prakse je že v 19. stoletju terjal dobro organizirano sodelovanje vseh meteorologov in meteoroloških služb po svetu. Sicer je bila mednarodna meteorološka služba ustanovljena že leta 1853, vendar se je njeno delo začelo šele dvajset let pozneje. Bila je neuradna organizacija in njene odločitve niso zavezovale držav. Uradno je bila Svetovna meteorološka organizacija ustanovljena s konvencijo, ki je začela veljati na današnji dan leta 1950, kot posebna organizacija Združenih narodov pa je zaživela slabo leto pozneje s prvim kongresom v Parizu. Od leta 1961 je 23. marec svetovni dan meteorologov.
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Neveljaven email naslov