Pripovednik JANEZ MENCINGER je izšel iz kmečke družine; rodil se je na Brodu v Bohinju na današnji dan leta 1838. Najprej je študiral klasično filologijo, nato pa je v Gradcu diplomiral iz prava. Bil je trden narodnjak, vendar se s politiko ni želel posebej ukvarjati. Kot dijak je pisal najprej pesmi, nato pa prozo brez večje idejne in estetske poglobljenosti. V svojem drugem pisateljskem obdobju, ki se je začelo z ustanovitvijo “Ljubljanskega zvona” leta 1881, je začel Mencinger pisati poučno, vzgojno in družbenozabavno literaturo.
Napisal je “Mešano gospodo”, satirično povest o podeželskem malomeščanstvu, “Cmokavzarja in Úšperno” – satiro, v kateri je parodiral “rovtarsko” pripovedništvo – in utopični roman “Abadon”; ta svari pred posledicami gmotnega napredka. Vsekakor najboljše delo Janeza Mencingerja pa je potopis “Moja hoja na Triglav”, v katerem je z dobrodušnim humorjem prikazal naše takratne kulturne in družbene razmere in oživil spomine na svoje sodobnike.
—–
Gledališka igralka ZLATA RODOŠEK je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek Glasbene akademije ter statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Tam je nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno, v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Leta 2002 je za svoje umetniško delo prejela srebrni red Republike Slovenije. Zlata Rodošek se je rodila na današnji dan leta 1922 v Števerjanu.
—–
Psihiater JOŽE FELC je leta 1966 diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani in bil nato dobra štiri desetletja zaposlen v psihiatrični bolnišnici v Idriji; 32 let je bil njen strokovni direktor. Svoji osnovni stroki, psihiatriji, se je posvečal tudi literarno in publicistično. Pesmi in pripovedi je objavljal v revijalnem tisku ter izdal dvajset knjig. Že kot gimnazijec je napisal knjigo »Dobro jutro, svoboda«, ki pa je bila objavljena šele po enajstih letih – leta 1972. Tistega leta pa je tudi prenehala izhajati revija za kulturna in obča vprašanja »Kaplja«, ki je podpirala slovenstvo in enotni slovenski kulturni prostor; njen glavni urednik je bil Jože Felc.
Sicer pa je bil Felc literarno-publicistični kronist hitro spreminjajočega se časa in prostora. Téme njegovega pisanja so bili med drugim mladostno dozorevanje, duševna in bivanjska stiska povratnikov iz tujine, socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi ob Idrijci med drugo svetovno vojno in vprašanja sodobnega časa.
Leta 2010 je izšla njegova zadnja knjiga z naslovom »Živeti življenje«; v njej je objavil predvsem intervjuje, ki jih je v dobrih treh desetletjih dal tiskanim medijem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Prešernove družbe ter najvišji priznanji mesta Idrije Pirnatovo nagrado in nagrado Jožefa Mraka. Jože Felc se je rodil na današnji dan leta 1941 v Spodnji Idriji.