Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novinar in publicist GAŠPAR HENRIK MARTELANC je bil izrazit mladoslovenec, poln ljudskega humorja in čuta za socialno pravičnost. Rodil se je na današnji dan leta 1829 na Opčinah pri Trstu. Samostojno založniško in uredniško pot je začel leta 1869 z izdajanjem humorističnega mesečnika “Jurij s pušo”. V prvi številki je zapisal:
“Juri s pušo bo imel prav železno dušo! Nobenemu ne bode prizanašal, ampak vsacemu, naj bo kdorkoli, zasolil bode jedrnato resnico v obraz!”
Martelanc je izdajal tudi priložnostni list “Jurij s pušo na taboru”; z njim je želel buditi narodno zavest in navduševati ljudi za taborske manifestacije. Pozneje se je usmeril v izdajanje ljudskohumorističnih štirinajstdnevnikov v tržaškem narečju. Ti so postali zelo priljubljeni in so dosegali velike naklade. Sicer se je zavzemal za federalistično ureditev Avstrije, za zedinjeno Slovenijo ter za uveljavitev slovenščine v uradih in šolah. Gašpar Henrik Martelanc je bil pomemben člen v vrsti tržaških publicistov, ki so ohranjali in razvijali slovensko primorsko časopisje.
—–
Publicistka, defektologinja in politična delavka ANGELA VODE je bila leta 1917 kot “preporodovka” zaradi protiavstrijske propagande odpuščena iz prosvetne službe. Da bi ostala v pedagoškem poklicu, je opravila specializacijo za poučevanje duševno prizadetih otrok in od leta 1921 do 1947 poučevala na posebni šoli v Ljubljani. Vmes je bila pol leta v taborišču Ravensbrück. 1947. leta so jo na Nagodetovem procesu obsodili na 20 let prisilnega dela, vendar so jo po šestih letih izpustili. Posthumno je bila ta sodba leta 1991 razveljavljena.
Večji del življenja je javno delovala, predavala na zborovanjih, tečajih in po radiu, pisala knjige in bila dejavna članica različnih ženskih organizacij. Eno izmed njenih najpomembnejših del je knjiga “Žena v sedanji družbi” iz leta 1934. Vsebuje prvo temeljno feministično analizo družbenega položaja ženske na Slovenskem in eno izmed prvih opozoril na nevarnost fašizma.
Publicistka Angela Vode, ki sodi med prve slovenske socialistke in feministke, se je rodila na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.
—–
Gledališki režiser, igralec, dramatik, publicist in prevajalec RADE PREGARC je začel v Slovenskem gledališču v Trstu igrati tik pred prvo svetovno vojno; nato je potoval po Italiji, Nemčiji in Rusiji in se seznanjal s tamkajšnjimi sodobnimi gledališkimi smermi. Po dveh sezonah v ljubljanskem gledališču je leta 1921 odšel v Split, pozneje pa je po nekaj let kot igralec in režiser deloval v Mariboru, Beogradu, Sarajevu, Banjaluki in Kragujevcu. Ker sta mu opešala vid in sluh, je leta 1937 opustil gledališko delo ter se zaposlil pri strokovni in stanovski gledališki organizaciji v Beogradu.
Rade Pregarc je bil studiozen, umetniško izšolan gledališčnik; zahteval je natančnost, resničnost, pravo mero in spoštovanje avtorja. Njegovo vzgojno delo v Mariboru v letih od 1927 do 29 je omogočilo prehod tamkajšnjega gledališča z amaterske na višjo umetniško raven. Ko je deloval zunaj Slovenije, je v tamkajšnjih gledališčih pospeševal uprizarjanje slovenskih del in mnoga tudi prevedel. Sicer pa je prevedel in priredil še okoli petdeset ruskih, čeških, bolgarskih, francoskih, nemških in italijanskih del ter napisal več izvirnih iger. Rade Pregarc se je rodil na današnji dan leta 1894 v Rojánu na Tržaškem.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Novinar in publicist GAŠPAR HENRIK MARTELANC je bil izrazit mladoslovenec, poln ljudskega humorja in čuta za socialno pravičnost. Rodil se je na današnji dan leta 1829 na Opčinah pri Trstu. Samostojno založniško in uredniško pot je začel leta 1869 z izdajanjem humorističnega mesečnika “Jurij s pušo”. V prvi številki je zapisal:
“Juri s pušo bo imel prav železno dušo! Nobenemu ne bode prizanašal, ampak vsacemu, naj bo kdorkoli, zasolil bode jedrnato resnico v obraz!”
Martelanc je izdajal tudi priložnostni list “Jurij s pušo na taboru”; z njim je želel buditi narodno zavest in navduševati ljudi za taborske manifestacije. Pozneje se je usmeril v izdajanje ljudskohumorističnih štirinajstdnevnikov v tržaškem narečju. Ti so postali zelo priljubljeni in so dosegali velike naklade. Sicer se je zavzemal za federalistično ureditev Avstrije, za zedinjeno Slovenijo ter za uveljavitev slovenščine v uradih in šolah. Gašpar Henrik Martelanc je bil pomemben člen v vrsti tržaških publicistov, ki so ohranjali in razvijali slovensko primorsko časopisje.
—–
Publicistka, defektologinja in politična delavka ANGELA VODE je bila leta 1917 kot “preporodovka” zaradi protiavstrijske propagande odpuščena iz prosvetne službe. Da bi ostala v pedagoškem poklicu, je opravila specializacijo za poučevanje duševno prizadetih otrok in od leta 1921 do 1947 poučevala na posebni šoli v Ljubljani. Vmes je bila pol leta v taborišču Ravensbrück. 1947. leta so jo na Nagodetovem procesu obsodili na 20 let prisilnega dela, vendar so jo po šestih letih izpustili. Posthumno je bila ta sodba leta 1991 razveljavljena.
Večji del življenja je javno delovala, predavala na zborovanjih, tečajih in po radiu, pisala knjige in bila dejavna članica različnih ženskih organizacij. Eno izmed njenih najpomembnejših del je knjiga “Žena v sedanji družbi” iz leta 1934. Vsebuje prvo temeljno feministično analizo družbenega položaja ženske na Slovenskem in eno izmed prvih opozoril na nevarnost fašizma.
Publicistka Angela Vode, ki sodi med prve slovenske socialistke in feministke, se je rodila na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.
—–
Gledališki režiser, igralec, dramatik, publicist in prevajalec RADE PREGARC je začel v Slovenskem gledališču v Trstu igrati tik pred prvo svetovno vojno; nato je potoval po Italiji, Nemčiji in Rusiji in se seznanjal s tamkajšnjimi sodobnimi gledališkimi smermi. Po dveh sezonah v ljubljanskem gledališču je leta 1921 odšel v Split, pozneje pa je po nekaj let kot igralec in režiser deloval v Mariboru, Beogradu, Sarajevu, Banjaluki in Kragujevcu. Ker sta mu opešala vid in sluh, je leta 1937 opustil gledališko delo ter se zaposlil pri strokovni in stanovski gledališki organizaciji v Beogradu.
Rade Pregarc je bil studiozen, umetniško izšolan gledališčnik; zahteval je natančnost, resničnost, pravo mero in spoštovanje avtorja. Njegovo vzgojno delo v Mariboru v letih od 1927 do 29 je omogočilo prehod tamkajšnjega gledališča z amaterske na višjo umetniško raven. Ko je deloval zunaj Slovenije, je v tamkajšnjih gledališčih pospeševal uprizarjanje slovenskih del in mnoga tudi prevedel. Sicer pa je prevedel in priredil še okoli petdeset ruskih, čeških, bolgarskih, francoskih, nemških in italijanskih del ter napisal več izvirnih iger. Rade Pregarc se je rodil na današnji dan leta 1894 v Rojánu na Tržaškem.
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov