Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1907 se je na Kapelskem vrhu pri Radgoni rodil zdravnik EMAN PERTL. Medicino je študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga Nemci med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo, vendar je tam kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. O svojih izkušnjah in doživetjih v tistih časih je napisal na desetine črtic. Po osvoboditvi je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl je bil tudi violinist, celih 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.
—–
Pisatelj in pesnik PAVLE ZIDAR s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil na današnji dan leta 1932 na Javorniku pri Jesenicah. Sprva je bil učitelj, vendar se je že kmalu odločil za poklic samostojnega književnika. Začel je s pesništvom, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja pa se je posvetil predvsem pripovedništvu. Že s prvo knjigo novel z naslovom “Sôha z oltarja domovine” je pri kritikih in bralcih zbudil veliko pozornost. Kritiki so ga razglasili za socialnega realista z elementi novega ekspresionizma, čeprav se ponekod skuša približati moderni prozi. Priznavajo mu, da je s slogovno mikavnostjo in izrazito izpovednostjo vidno obogatil našo povojno prozno književnost. Pavle Zidar je eden izmed najplodovitejših slovenskih pisateljev, saj njegov celotni opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev. Leta 1987 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja KSENIJA HRIBAR. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala z mnogimi mednarodno priznanimi koreografi, ter delovala v “Contemporary danse theatru”.
Po vrnitvi v Slovenijo je Ksenija Hribar leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija profesionalnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
——
Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.
Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.
Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1907 se je na Kapelskem vrhu pri Radgoni rodil zdravnik EMAN PERTL. Medicino je študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga Nemci med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo, vendar je tam kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. O svojih izkušnjah in doživetjih v tistih časih je napisal na desetine črtic. Po osvoboditvi je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl je bil tudi violinist, celih 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.
—–
Pisatelj in pesnik PAVLE ZIDAR s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil na današnji dan leta 1932 na Javorniku pri Jesenicah. Sprva je bil učitelj, vendar se je že kmalu odločil za poklic samostojnega književnika. Začel je s pesništvom, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja pa se je posvetil predvsem pripovedništvu. Že s prvo knjigo novel z naslovom “Sôha z oltarja domovine” je pri kritikih in bralcih zbudil veliko pozornost. Kritiki so ga razglasili za socialnega realista z elementi novega ekspresionizma, čeprav se ponekod skuša približati moderni prozi. Priznavajo mu, da je s slogovno mikavnostjo in izrazito izpovednostjo vidno obogatil našo povojno prozno književnost. Pavle Zidar je eden izmed najplodovitejših slovenskih pisateljev, saj njegov celotni opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev. Leta 1987 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja KSENIJA HRIBAR. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala z mnogimi mednarodno priznanimi koreografi, ter delovala v “Contemporary danse theatru”.
Po vrnitvi v Slovenijo je Ksenija Hribar leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija profesionalnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
——
Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.
Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.
Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov