Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledališki igralec, režiser in dramatik FRAN LIPAH je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademji za glasbo in gledališko umetnost in 1921. leta postal član ljubljanske Drame.
Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 43 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil na današnji dan leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.
——
Prvi večji projekt arhitekta VLADIMIRJA ŠUBICA je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan Meksika, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave.
To nenavadno ime za stanovanjsko stavbo v Ljubljani ima seveda svojo zgodovino. V času kolonialnih spopadov v 19. stoletju v Mehiki je avstrijski cesar Franc Jožef I. svojemu bratu Ferdinandu Maksimilijánu, ki ga je imenoval za mehiškega cesarja, pomagal ohranjati prestol z vojaki-prostovoljci iz avstrijskih dežel. Med njimi so bili tudi slovenski fantje, ki so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime «Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem prostoru sezidana čez pol stoletja, dobila ime »Meksika«.
Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen pred 85-imi leti. Ljubljanski nebotičnik je bil tedaj najvišja stanovanjska stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljaviI kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v Ljubljani.
—–
Legenda naše vokalne zabavne glasbe MARJANA DERŽAJ se je že v otroštvu začela učiti violončelo, z dvanajstimi leti pa je prvič zaigrala in zapela v Gobčevi spevoigri »Kresniček«. Od takrat je bila velika ljubiteljica opere. Na ljubljanskem radiu je prvič nastopila leta 1949 v oddaji »Pokaži, kaj znaš!«. Najprej je nastopala v ljubljanskih klubih, v katerih je pela tuje uspešnice, po avdiciji na ljubljanskem radiu pa se je leta 1956 začela njena dolga in uspešna glasbena pot, ki ji je pozneje upravičeno prinesla naziv »prva dama slovenske popevke«. Leta 1964 je na festivalu na Bledu zmagala s »Poletno nočjo« in ta pesem skladatelja Mojmirja Sepeta in pesnice Elze Budau med najširšim poslušalstvom velja za najlepšo slovensko popevko. Za Radio Slovenija je posnela približno 450 skladb, za Televizijo Slovenija veliko zabavnih oddaj, pesmi v njeni izvedbi pa so izšle na številnih nosilcih zvoka. Leta 1996 je dobila »viktorja«, odličje za življenjsko delo. Marjana Deržaj se je rodila na današnji dan leta 1936 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gledališki igralec, režiser in dramatik FRAN LIPAH je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademji za glasbo in gledališko umetnost in 1921. leta postal član ljubljanske Drame.
Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 43 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil na današnji dan leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.
——
Prvi večji projekt arhitekta VLADIMIRJA ŠUBICA je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan Meksika, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave.
To nenavadno ime za stanovanjsko stavbo v Ljubljani ima seveda svojo zgodovino. V času kolonialnih spopadov v 19. stoletju v Mehiki je avstrijski cesar Franc Jožef I. svojemu bratu Ferdinandu Maksimilijánu, ki ga je imenoval za mehiškega cesarja, pomagal ohranjati prestol z vojaki-prostovoljci iz avstrijskih dežel. Med njimi so bili tudi slovenski fantje, ki so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime «Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem prostoru sezidana čez pol stoletja, dobila ime »Meksika«.
Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen pred 85-imi leti. Ljubljanski nebotičnik je bil tedaj najvišja stanovanjska stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljaviI kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v Ljubljani.
—–
Legenda naše vokalne zabavne glasbe MARJANA DERŽAJ se je že v otroštvu začela učiti violončelo, z dvanajstimi leti pa je prvič zaigrala in zapela v Gobčevi spevoigri »Kresniček«. Od takrat je bila velika ljubiteljica opere. Na ljubljanskem radiu je prvič nastopila leta 1949 v oddaji »Pokaži, kaj znaš!«. Najprej je nastopala v ljubljanskih klubih, v katerih je pela tuje uspešnice, po avdiciji na ljubljanskem radiu pa se je leta 1956 začela njena dolga in uspešna glasbena pot, ki ji je pozneje upravičeno prinesla naziv »prva dama slovenske popevke«. Leta 1964 je na festivalu na Bledu zmagala s »Poletno nočjo« in ta pesem skladatelja Mojmirja Sepeta in pesnice Elze Budau med najširšim poslušalstvom velja za najlepšo slovensko popevko. Za Radio Slovenija je posnela približno 450 skladb, za Televizijo Slovenija veliko zabavnih oddaj, pesmi v njeni izvedbi pa so izšle na številnih nosilcih zvoka. Leta 1996 je dobila »viktorja«, odličje za življenjsko delo. Marjana Deržaj se je rodila na današnji dan leta 1936 v Ljubljani.
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov