Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik in časnikar IVAN RUDOLF je leta 1924 diplomiral na Visoki trgovski šoli v Frankfurtu ob Majni. Sedemnajstletnega so ga zaradi protiavstrijskih izjav zaprli, nato pa poslali na vzhodno fronto; pozneje je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Po študiju se je zaposlil v Gorici, kjer je deloval kot narodnokulturni delavec. Leta 1929 se je umaknil v Jugoslavijo in poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Urejal je lista “Jugoslovan” in “Pohod” ter strokovno glasilo “Detajlist”. Deloval je v emigrantskih organizacijah ter bil pomemben člen pri obveščevalni in sabotažni dejavnosti narodnoobrambne organizacije v Slovenskem primorju in Istri “TIGR”.
Pred napadom na Jugoslavijo leta 1941 se je umaknil na Bližnji vzhod in v Egiptu navduševal primorske Slovence in Istrane, nekdanje italijanske vojake, za vključevanje v jugoslovansko kraljevo vojsko. Sodeloval je z britansko obveščevalno službo ter pomagal pri odpravah padalcev v zasedeno Slovenijo. Leta 1946 je prišel v Trst in poučeval na srednjih šolah. Ivan Rudolf se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Vrabčah v okolici Sežane.
—–
Gospodarstvenik in športnik GREGOR KLANČNIK se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mojstrani. Končal je Višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju. V sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.
——
Meje 29. oktobra 1918. leta razglašene Države Slovencev, Hrvatov in Srbov niso bile natančno določene, predvsem zato ne, ker se dotedanje administrativne meje Avstro-Ogrske niso ujemale s slovensko-nemško etnično mejo. Najbolj sporna je bila severna meja. Sprva je imela pobudo slovenska stran, a je zlasti na Koroškem ni docela izkoristila. General Rudolf Maister je s svojo vojsko 1. novembra tega leta osvojil Maribor in okolico, na današnji dan pred sto leti pa je slovenska vojska pod vodstvom Franja Malgaja zasedla Mežiško dolino do Dravograda, konec novembra pa je Malgaj z vojaki-prostovoljci vkorakal še v Pliberk in Velikovec.
—–
Novinar, publicist in urednik BOGDAN CEPUDER se je rodil na današnji dan leta 1924 v Melíncih pri Beltincih. 1941. leta je bil izgnan v Srbijo in pozneje kot borec narodnoosvobodilne vojske na sremski fronti hudo ranjen. Po vojni je delal v takratni mladinski organizaciji in leta 1955 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani.
Pozneje je bil 27 let urednik ter glavni in odgovorni urednik revije za politična, gospodarska in kulturna vprašanja “Naši razgledi”; revijo je razvil v intelektualno tribuno širokega spektra. Publicistično je obravnaval predvsem zgodovino mednarodnega delavskega gibanja; med drugim je pisal o kitajski revoluciji, alžirskem osvobodilnem boju, o boju za neodvisnost Vietnama ter o komunističnih gibanjih v Zahodni Evropi. Bogdan Cepuder je leta 1983 prejel tudi Tomšičevo nagrado za življenjsko delo.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik in časnikar IVAN RUDOLF je leta 1924 diplomiral na Visoki trgovski šoli v Frankfurtu ob Majni. Sedemnajstletnega so ga zaradi protiavstrijskih izjav zaprli, nato pa poslali na vzhodno fronto; pozneje je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Po študiju se je zaposlil v Gorici, kjer je deloval kot narodnokulturni delavec. Leta 1929 se je umaknil v Jugoslavijo in poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Urejal je lista “Jugoslovan” in “Pohod” ter strokovno glasilo “Detajlist”. Deloval je v emigrantskih organizacijah ter bil pomemben člen pri obveščevalni in sabotažni dejavnosti narodnoobrambne organizacije v Slovenskem primorju in Istri “TIGR”.
Pred napadom na Jugoslavijo leta 1941 se je umaknil na Bližnji vzhod in v Egiptu navduševal primorske Slovence in Istrane, nekdanje italijanske vojake, za vključevanje v jugoslovansko kraljevo vojsko. Sodeloval je z britansko obveščevalno službo ter pomagal pri odpravah padalcev v zasedeno Slovenijo. Leta 1946 je prišel v Trst in poučeval na srednjih šolah. Ivan Rudolf se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Vrabčah v okolici Sežane.
—–
Gospodarstvenik in športnik GREGOR KLANČNIK se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mojstrani. Končal je Višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju. V sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.
——
Meje 29. oktobra 1918. leta razglašene Države Slovencev, Hrvatov in Srbov niso bile natančno določene, predvsem zato ne, ker se dotedanje administrativne meje Avstro-Ogrske niso ujemale s slovensko-nemško etnično mejo. Najbolj sporna je bila severna meja. Sprva je imela pobudo slovenska stran, a je zlasti na Koroškem ni docela izkoristila. General Rudolf Maister je s svojo vojsko 1. novembra tega leta osvojil Maribor in okolico, na današnji dan pred sto leti pa je slovenska vojska pod vodstvom Franja Malgaja zasedla Mežiško dolino do Dravograda, konec novembra pa je Malgaj z vojaki-prostovoljci vkorakal še v Pliberk in Velikovec.
—–
Novinar, publicist in urednik BOGDAN CEPUDER se je rodil na današnji dan leta 1924 v Melíncih pri Beltincih. 1941. leta je bil izgnan v Srbijo in pozneje kot borec narodnoosvobodilne vojske na sremski fronti hudo ranjen. Po vojni je delal v takratni mladinski organizaciji in leta 1955 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani.
Pozneje je bil 27 let urednik ter glavni in odgovorni urednik revije za politična, gospodarska in kulturna vprašanja “Naši razgledi”; revijo je razvil v intelektualno tribuno širokega spektra. Publicistično je obravnaval predvsem zgodovino mednarodnega delavskega gibanja; med drugim je pisal o kitajski revoluciji, alžirskem osvobodilnem boju, o boju za neodvisnost Vietnama ter o komunističnih gibanjih v Zahodni Evropi. Bogdan Cepuder je leta 1983 prejel tudi Tomšičevo nagrado za življenjsko delo.
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Neveljaven email naslov