Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

17.12.2018


Britanski  kemik  in  naravoslovec  HUMPHRY  DAVY  je leta 1800 odkril dušikov oksidul ali suboksid; človek, ki ga vdihava postane omotičen, popustijo mu vse zavore in se joka ali smeji – zato so ga imenovali tudi smejalni plin. Dušikov oksidul je postal LSD, halucinogen tistega časa, mnogo pomembneje pa je, da so njegove prave lastnosti spoznali zdravniki in ga začeli uporabljati kot prvi kemijski anestetik.

Humphry Davy je bil začetnik elektrokemije; odkril je elektrolizo in z njo natrij, kalij, magnezij, kalcij, stroncij, barij in klor, leta 1815 pa je izumil posebno bencinsko varnostno rudarsko svetilko, ki je pokazala navzočnost metana in opozorila rudarje pred nevarnostjo eksplozije. Raziskoval je tudi biologijo rib in žuželk ter bil med potovanji po Evropi v letih 1818, 1827 in 1828 tudi na Notranjskem, v Posočju in na Gorenjskem. O svojih naravoslovnih in drugih opazovanjih v porečjih Save in Soče je podrobno poročal v angleških strokovnih revijah. Humphry Davy se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v kraju Penzance v Veliki Britaniji.

—–

Prevajalec, bibliograf in pisatelj CECILIJ  URBAN,  s prvotnim imenom Ludvik Oblak, se je leta 1908 zaradi političnih razlogov preselil iz Trsta v Firence in tam študiral romanske in slovanske jezike. Med prvo svetovno vojno je vstopil v srbsko vojsko, bil ranjen, po ozdravitvi pa je postal prevajalec pri srbskem veleposlaništvu v Rimu. Leta 1922 je odšel v Moskvo, delal v založništvu in knjižničarstvu, bil nato znanstveni sodelavec na Inštitutu svetovne literature “Maksim Gorki” ter do upokojitve leta 1953 njegov glavni bibliotekar in bibliograf. V Sovjetski zvezi je prevajal dela Prešerna, Cankarja in Prežihovega Voranca, napisal avtobiografijo ter v ruskih strokovnih revijah in enciklopedijah objavljal eseje in razprave o Sloveniji ter slovenskih književnikih. Cecilij Urban se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu.

—–

V Ljubljani so se že konec 19. stoletja ali natančneje leta 1894 začeli pojavljati načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu. Bilo naj bi jih dvanajst, vendar so pozneje njihovo število zmanjšali na tri. Prva proga je povezovala Mestni trg z železniško postajo, druga je iz središča mesta vodila do postaje dolenjske železnice na Rakovniku, tretja pa je povezovala Magistrat z garnizijsko bolnišnico na Vodmatu. Do odprtja teh prog septembra leta 1901 so ob polaganju tirnic urejali tudi ulice, po katerih  naj  bi  vozila  cestna  železnica;  med  drugim  so  jih  tlakovali s kockami in izboljšali razsvetljavo. Četrto tramvajsko progo so odprli maja leta 1931 – železniško postajo je povezala z Vičem.

Del te proge je potekal tudi po Šelenburgovi cesti (današnji Slovenski); ker je bila ta pri glavni pošti zelo ozka, je bila  tam le enotirna proga, ki se je pri parku Zvezda razširila v dvotirno. S to novo progo je Šelenburgova cesta, ki je bila do tedaj del mestne promenade, izgubila ta namen in sprehajalci so si izbrali novo pot: od Pošte po Aleksandrovi (današnji Cankarjevi cesti) do Tivolija. Ljubljančani so se sprehajali vsak dan, predvsem od štirih popoldne do mraka, ob nedeljah pa so se odpravili ven že po dopoldanski službi božji. Promenada je živela tudi pozimi, samevala je le ob močnem deževju, mrazu ali megli. Takrat se je večina sprehajalcev zatekla v kavarne in tam nadaljevala nedeljski počitek in klepet.

—–

GORAZD KUŠEJ sodi med najpomembnejše slovenske pravne  mislece. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Gradcu. Iz prava je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in na njej leta 1930 tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je na univerzah v Bordeauxu in na Dunaju ter na akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Bil je redni profesor na katedri za ustavno pravo in teorijo države, dekan pravne fakultete v letih 1950/52 in rektor ljubljanske univerze. Ta mu je leta 1979 podelila naslov zaslužnega profesorja. Bil je član pomembnih domačih in tujih znanstvenih ustanov in organizacij.

Napisal je več knjig, znanstvenih monografij in učbenikov ter več kot 100 razprav, člankov, študij in recenzij s področja prava, splošne teorije o državi in pravu, politične znanosti, domačega in primerjalnega ustavnega prava ter pravne zgodovine in sociologije. Gorazd Kušej je s svojim delom postavil temelje za razvoj sodobne teorije države in prava ter primerjalnega ustavnega prava, pomembno pa je vplival tudi  na razvoj slovenske pravne terminologije.


Na današnji dan

6238 epizod

Na današnji dan

6238 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

17.12.2018


Britanski  kemik  in  naravoslovec  HUMPHRY  DAVY  je leta 1800 odkril dušikov oksidul ali suboksid; človek, ki ga vdihava postane omotičen, popustijo mu vse zavore in se joka ali smeji – zato so ga imenovali tudi smejalni plin. Dušikov oksidul je postal LSD, halucinogen tistega časa, mnogo pomembneje pa je, da so njegove prave lastnosti spoznali zdravniki in ga začeli uporabljati kot prvi kemijski anestetik.

Humphry Davy je bil začetnik elektrokemije; odkril je elektrolizo in z njo natrij, kalij, magnezij, kalcij, stroncij, barij in klor, leta 1815 pa je izumil posebno bencinsko varnostno rudarsko svetilko, ki je pokazala navzočnost metana in opozorila rudarje pred nevarnostjo eksplozije. Raziskoval je tudi biologijo rib in žuželk ter bil med potovanji po Evropi v letih 1818, 1827 in 1828 tudi na Notranjskem, v Posočju in na Gorenjskem. O svojih naravoslovnih in drugih opazovanjih v porečjih Save in Soče je podrobno poročal v angleških strokovnih revijah. Humphry Davy se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v kraju Penzance v Veliki Britaniji.

—–

Prevajalec, bibliograf in pisatelj CECILIJ  URBAN,  s prvotnim imenom Ludvik Oblak, se je leta 1908 zaradi političnih razlogov preselil iz Trsta v Firence in tam študiral romanske in slovanske jezike. Med prvo svetovno vojno je vstopil v srbsko vojsko, bil ranjen, po ozdravitvi pa je postal prevajalec pri srbskem veleposlaništvu v Rimu. Leta 1922 je odšel v Moskvo, delal v založništvu in knjižničarstvu, bil nato znanstveni sodelavec na Inštitutu svetovne literature “Maksim Gorki” ter do upokojitve leta 1953 njegov glavni bibliotekar in bibliograf. V Sovjetski zvezi je prevajal dela Prešerna, Cankarja in Prežihovega Voranca, napisal avtobiografijo ter v ruskih strokovnih revijah in enciklopedijah objavljal eseje in razprave o Sloveniji ter slovenskih književnikih. Cecilij Urban se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu.

—–

V Ljubljani so se že konec 19. stoletja ali natančneje leta 1894 začeli pojavljati načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu. Bilo naj bi jih dvanajst, vendar so pozneje njihovo število zmanjšali na tri. Prva proga je povezovala Mestni trg z železniško postajo, druga je iz središča mesta vodila do postaje dolenjske železnice na Rakovniku, tretja pa je povezovala Magistrat z garnizijsko bolnišnico na Vodmatu. Do odprtja teh prog septembra leta 1901 so ob polaganju tirnic urejali tudi ulice, po katerih  naj  bi  vozila  cestna  železnica;  med  drugim  so  jih  tlakovali s kockami in izboljšali razsvetljavo. Četrto tramvajsko progo so odprli maja leta 1931 – železniško postajo je povezala z Vičem.

Del te proge je potekal tudi po Šelenburgovi cesti (današnji Slovenski); ker je bila ta pri glavni pošti zelo ozka, je bila  tam le enotirna proga, ki se je pri parku Zvezda razširila v dvotirno. S to novo progo je Šelenburgova cesta, ki je bila do tedaj del mestne promenade, izgubila ta namen in sprehajalci so si izbrali novo pot: od Pošte po Aleksandrovi (današnji Cankarjevi cesti) do Tivolija. Ljubljančani so se sprehajali vsak dan, predvsem od štirih popoldne do mraka, ob nedeljah pa so se odpravili ven že po dopoldanski službi božji. Promenada je živela tudi pozimi, samevala je le ob močnem deževju, mrazu ali megli. Takrat se je večina sprehajalcev zatekla v kavarne in tam nadaljevala nedeljski počitek in klepet.

—–

GORAZD KUŠEJ sodi med najpomembnejše slovenske pravne  mislece. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Gradcu. Iz prava je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in na njej leta 1930 tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je na univerzah v Bordeauxu in na Dunaju ter na akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Bil je redni profesor na katedri za ustavno pravo in teorijo države, dekan pravne fakultete v letih 1950/52 in rektor ljubljanske univerze. Ta mu je leta 1979 podelila naslov zaslužnega profesorja. Bil je član pomembnih domačih in tujih znanstvenih ustanov in organizacij.

Napisal je več knjig, znanstvenih monografij in učbenikov ter več kot 100 razprav, člankov, študij in recenzij s področja prava, splošne teorije o državi in pravu, politične znanosti, domačega in primerjalnega ustavnega prava ter pravne zgodovine in sociologije. Gorazd Kušej je s svojim delom postavil temelje za razvoj sodobne teorije države in prava ter primerjalnega ustavnega prava, pomembno pa je vplival tudi  na razvoj slovenske pravne terminologije.


21.05.2023

22. maj - 70 let od »druge agrarne reforme« (1953)

Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

21. maj - prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik

Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.05.2023

20. maj - Alojz Kocjančič - Kubejski (1913) in "Šavrinske pesmi"

Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2023

19. maj - Karel Habsburški in kobilarna Lipica

Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.05.2023

18. maj - Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator

Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.05.2023

17. maj - dr. Janez Drnovšek, pot do slovenskega državnika

Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.05.2023

16. maj - Miran Bogataj, dolgoletni poveljnik slovenske Civilne zaščite

Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.05.2023

15. maj - Dan Slovenske vojske

Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

14. maj - Ivan Cankar gre na volitve (1907)

Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope


07.05.2023

13. maj - Antonija Javornik (1893), prostovoljka na srbskih bojiščih prve svetovne vojne

Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

12. maj - dr. Božidar Kobe (1913), informbiro in smrt na Golem otoku

Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze


07.05.2023

11. maj - Jože Gale (1913) režiser treh filmov o Kekcu

Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

10. maj - pred 120 leti je v Slovenj Gradcu v eni uri zgorelo 77 hiš

Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2023

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.05.2023

8. maj - Alojzij Šušmelj (1913), vojna ustavila obetavnega umetnika

Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

7. maj - zapis iz krstne knjige Župnije Marijinega vnebovzetja Tuhelj v Hrvaškem Zagorju

Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

6. maj - dr. Srečko Brodar (1893), prvi slovenski raziskovalec paleolitika

Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

5. maj - John Denvir, desetnik novozelandske in poročnik slovenske partizanske vojske

Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije


21.04.2023

4. maj - Vida Jeraj Hribar, naša prva koncertna violinistka

Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2023

3. maj - dr. Janez Milčinski - zdravnik in izvedenec za sodno medicino

Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 26 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov