Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Osvobodilna fronta, France Mihelič, Ivan Silič
Slikar, grafik in ilustrator FRANCE MIHELIČ je študiral na likovni akademiji v Zagrebu, nato pa je poučeval risanje na gimnazijah v Kruševcu in do leta 1941 na Ptuju. Leta 1943 je odšel k partizanom, od konca druge svetovne vojne do leta 1970 pa je bil redni profesor in dvakrat rektor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni član slikarske akademije v Firencah ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Pri likovnem ustvarjanju je bil izjemno plodovit; imel je številne razstave doma in v tujini, stalni zbirki njegovih del pa sta v galerijah na Ptuju in v Škofji Loki. Motive je zajemal iz bogastva domače tradicije, iz starih ljudskih običajev, legend, klasičnega izročila, vedut mest in narave. Za svoje delo na področju slikarstva, grafike, risbe, ilustracije in scenografije je prejel trideset priznanj doma in na tujem, med drugim trikrat Prešernovo nagrado, nagrado Avnoja in Jakopičevo nagrado. France Mihelič se je rodil na današnji dan leta 1907 v Vírmašah pri Škofji Loki.
—–
Zborovodja in urednik IVAN SILIČ je bil pred začetkom druge svetovne vojne glasbeni kritik pri časopisu Slovenec, nato pa je bil aretiran in interniran v Italiji. Leta 1944 se je pridružil prekomorskim enotam narodnoosvobodilne vojske v južni Italiji in deloval na kulturnem področju; med drugim je ustanovil pevski zbor Srečka Kosovela. Po vojni je ustanavljal pevske zbore na Gorenjskem, potem pa deloval v Beogradu in Novem Sadu – tam je bil direktor Opere Srbskega narodnega gledališča.
V letih od 1955 do 1982 je bil urednik glasbenih programov in vodja glasbene produkcije Radia Koper/Capodistria. Bil je tudi pobudnik in soustanovitelj Združenja pevskih zborov Primorske, glasbenih srečanj “Primorska poje” in Društva prijateljev glasbe v Kopru. V visoki starosti se je odločil še za nadaljevanje študija na ljubljanski filozofski fakulteti (prvič se je tja vpisal že po maturi) in postal naš najstarejši študent vseh časov. Ivan Silič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Biljah.
—–
V Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani so v noči na 27. april leta 1941 predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnih Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili “Protiimperialistično fronto”. Pozneje, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, se je ta preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Štirim ustanovnim skupinam se je pridružilo še več kot deset drugih z različnim številom članov, različno politično preteklostjo in ideološko usmeritvijo.
V temeljnih točkah so poudarjali oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, združitev vseh Slovencev, samoodločbo pri urejanju notranjih in zunanjih zadev in demokratično jugoslovansko državo. Osvobodilna fronta je bila edina taka organizacija v Evropi med drugo svetovno vojno.
Spomin na njeno ustanovitev so začeli slaviti že partizani, po vojni pa je bil to sprva eden najpomembnejših slovenskih praznikov, saj je ponazarjal začetek odpora proti okupatorju. Leta 1951 so v jugoslovanskem vodstvu ugotovili, da slovenski praznik zaradi prezgodnjega datuma ”štrli” iz zasnove praznovanj po drugih republikah. Tam namreč niso imeli množičnih političnih organizacij, pač pa je odpor organizirala Komunistična partija, zato so praznične dneve povezali z začetki teh oboroženih vstaj.
Od takrat je bil uradni “dan vstaje” v Sloveniji 22. julij. Kljub temu se je “dan Osvobodilne fronte” ohranil kot praznik vse do leta 1991, ko ga je Skupščina Republike Slovenije preimenovala v “Dan upora proti okupatorju”.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Osvobodilna fronta, France Mihelič, Ivan Silič
Slikar, grafik in ilustrator FRANCE MIHELIČ je študiral na likovni akademiji v Zagrebu, nato pa je poučeval risanje na gimnazijah v Kruševcu in do leta 1941 na Ptuju. Leta 1943 je odšel k partizanom, od konca druge svetovne vojne do leta 1970 pa je bil redni profesor in dvakrat rektor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni član slikarske akademije v Firencah ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Pri likovnem ustvarjanju je bil izjemno plodovit; imel je številne razstave doma in v tujini, stalni zbirki njegovih del pa sta v galerijah na Ptuju in v Škofji Loki. Motive je zajemal iz bogastva domače tradicije, iz starih ljudskih običajev, legend, klasičnega izročila, vedut mest in narave. Za svoje delo na področju slikarstva, grafike, risbe, ilustracije in scenografije je prejel trideset priznanj doma in na tujem, med drugim trikrat Prešernovo nagrado, nagrado Avnoja in Jakopičevo nagrado. France Mihelič se je rodil na današnji dan leta 1907 v Vírmašah pri Škofji Loki.
—–
Zborovodja in urednik IVAN SILIČ je bil pred začetkom druge svetovne vojne glasbeni kritik pri časopisu Slovenec, nato pa je bil aretiran in interniran v Italiji. Leta 1944 se je pridružil prekomorskim enotam narodnoosvobodilne vojske v južni Italiji in deloval na kulturnem področju; med drugim je ustanovil pevski zbor Srečka Kosovela. Po vojni je ustanavljal pevske zbore na Gorenjskem, potem pa deloval v Beogradu in Novem Sadu – tam je bil direktor Opere Srbskega narodnega gledališča.
V letih od 1955 do 1982 je bil urednik glasbenih programov in vodja glasbene produkcije Radia Koper/Capodistria. Bil je tudi pobudnik in soustanovitelj Združenja pevskih zborov Primorske, glasbenih srečanj “Primorska poje” in Društva prijateljev glasbe v Kopru. V visoki starosti se je odločil še za nadaljevanje študija na ljubljanski filozofski fakulteti (prvič se je tja vpisal že po maturi) in postal naš najstarejši študent vseh časov. Ivan Silič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Biljah.
—–
V Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani so v noči na 27. april leta 1941 predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnih Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili “Protiimperialistično fronto”. Pozneje, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, se je ta preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Štirim ustanovnim skupinam se je pridružilo še več kot deset drugih z različnim številom članov, različno politično preteklostjo in ideološko usmeritvijo.
V temeljnih točkah so poudarjali oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, združitev vseh Slovencev, samoodločbo pri urejanju notranjih in zunanjih zadev in demokratično jugoslovansko državo. Osvobodilna fronta je bila edina taka organizacija v Evropi med drugo svetovno vojno.
Spomin na njeno ustanovitev so začeli slaviti že partizani, po vojni pa je bil to sprva eden najpomembnejših slovenskih praznikov, saj je ponazarjal začetek odpora proti okupatorju. Leta 1951 so v jugoslovanskem vodstvu ugotovili, da slovenski praznik zaradi prezgodnjega datuma ”štrli” iz zasnove praznovanj po drugih republikah. Tam namreč niso imeli množičnih političnih organizacij, pač pa je odpor organizirala Komunistična partija, zato so praznične dneve povezali z začetki teh oboroženih vstaj.
Od takrat je bil uradni “dan vstaje” v Sloveniji 22. julij. Kljub temu se je “dan Osvobodilne fronte” ohranil kot praznik vse do leta 1991, ko ga je Skupščina Republike Slovenije preimenovala v “Dan upora proti okupatorju”.
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov