Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Henrik Peternel, Branka Jurca, Marjan Skumavc
Čebelarski strokovnjak HENRIK PETERNEL je razvijal novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk. Večkrat je zastopal slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji, pisal strokovne članke in bil več let predsednik čebelarskega društva za Slovenijo. Henrik Peternel se je rodil na današnji dan leta 1875 v Gorici.
—–
Konec 19. stoletja slovenska javnost na berače in potepuhe, ki so raje živeli od miloščine, kot da bi si sami služili vsakdanji kruh, ni več gledala z usmiljenjem, temveč z nejevoljo in strahom. Ogrožali naj bi obstoj delovnih ljudi, pa tudi javno varnost. Ker je v novoveški družbi delo postajalo vse pogostejše prevzgojno sredstvo, je Avstro-Ogrska z Zakonom proti potepuštvu, sprejetim na današnji dan leta 1885, začela ostreje preganjati potepuštvo, beraštvo, delomrzništvo in prostitucijo ter spodbujati graditev novih in razširitev delujočih prisilnih delavnic za resocializacijo teh »moralno bolnih ljudi«, kot je pisalo v časnikih.
Ker pa so te delavnice vzdrževali z državnim denarjem, so bili izdelki kaznjencev cenejši od izdelkov pravih obrtnikov, predvsem krojačev, čevljarjev in mizarjev. Ti so močno nasprotovali takemu obrtniškemu delu zapornikov, zato je začela oblast kaznjence prevzgajati predvsem z različnimi javnimi deli: graditvijo in vzdrževanjem cest in železnic, urejanjem hudournikov, regulacijo rek in izsuševanjem močvirij. Ker je bilo največ zapornikov s podeželja, kmetje pa so se močno pritoževali zaradi pomanjkanja delovne sile, je bila najpogostejše prevzgojno delo kaznjencev pomoč na podeželju. S tako odločitvijo je oblast po večini ugodila tudi upravičenemu nasprotovanju obrtnikov.
—–
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka BRANKA JURCA je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in nato nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po koncu vojne je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica revije Ciciban, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila na današnji dan leta 1914 v kraju Kopriva pri Sežani.
—–
Slikar, grafik, novinar in karikaturist MARJAN SKUMAVC je leta 1972 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se kmalu nato zaposlil pri časopisu »Delo«. Zanj je četrt stoletja pisal reportaže o kulturnih in socialnih razmerah, predvsem pa svojevrstno pripravljal in ilustriral »Nočno kroniko«; zapise o tragičnih in kriminalnih »junakih« nočnega življenja. Kot slikar je razvil različico socialno angažiranega ekspresionizma z elementi estetike grdega in art bruta ter z eksistencialno in krajinsko motiviko. Marjan Skumavc je bil tudi aktiven boksar (dvakrat je bil slovenski prvak v težki kategoriji), v 90-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi reprezentačni selektor. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Jurkloštru.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Henrik Peternel, Branka Jurca, Marjan Skumavc
Čebelarski strokovnjak HENRIK PETERNEL je razvijal novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk. Večkrat je zastopal slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji, pisal strokovne članke in bil več let predsednik čebelarskega društva za Slovenijo. Henrik Peternel se je rodil na današnji dan leta 1875 v Gorici.
—–
Konec 19. stoletja slovenska javnost na berače in potepuhe, ki so raje živeli od miloščine, kot da bi si sami služili vsakdanji kruh, ni več gledala z usmiljenjem, temveč z nejevoljo in strahom. Ogrožali naj bi obstoj delovnih ljudi, pa tudi javno varnost. Ker je v novoveški družbi delo postajalo vse pogostejše prevzgojno sredstvo, je Avstro-Ogrska z Zakonom proti potepuštvu, sprejetim na današnji dan leta 1885, začela ostreje preganjati potepuštvo, beraštvo, delomrzništvo in prostitucijo ter spodbujati graditev novih in razširitev delujočih prisilnih delavnic za resocializacijo teh »moralno bolnih ljudi«, kot je pisalo v časnikih.
Ker pa so te delavnice vzdrževali z državnim denarjem, so bili izdelki kaznjencev cenejši od izdelkov pravih obrtnikov, predvsem krojačev, čevljarjev in mizarjev. Ti so močno nasprotovali takemu obrtniškemu delu zapornikov, zato je začela oblast kaznjence prevzgajati predvsem z različnimi javnimi deli: graditvijo in vzdrževanjem cest in železnic, urejanjem hudournikov, regulacijo rek in izsuševanjem močvirij. Ker je bilo največ zapornikov s podeželja, kmetje pa so se močno pritoževali zaradi pomanjkanja delovne sile, je bila najpogostejše prevzgojno delo kaznjencev pomoč na podeželju. S tako odločitvijo je oblast po večini ugodila tudi upravičenemu nasprotovanju obrtnikov.
—–
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka BRANKA JURCA je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in nato nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po koncu vojne je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica revije Ciciban, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila na današnji dan leta 1914 v kraju Kopriva pri Sežani.
—–
Slikar, grafik, novinar in karikaturist MARJAN SKUMAVC je leta 1972 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se kmalu nato zaposlil pri časopisu »Delo«. Zanj je četrt stoletja pisal reportaže o kulturnih in socialnih razmerah, predvsem pa svojevrstno pripravljal in ilustriral »Nočno kroniko«; zapise o tragičnih in kriminalnih »junakih« nočnega življenja. Kot slikar je razvil različico socialno angažiranega ekspresionizma z elementi estetike grdega in art bruta ter z eksistencialno in krajinsko motiviko. Marjan Skumavc je bil tudi aktiven boksar (dvakrat je bil slovenski prvak v težki kategoriji), v 90-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi reprezentačni selektor. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Jurkloštru.
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov