Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ignac Merk, Ivan Koštial, Ančka Levar
Tiskar in knjigotržec IGNAC MERK je bil sprva vodja Kleinmayrjeve tiskarne v Ljubljani, leta 1886 pa je dobil dovoljenje za ureditev svoje lastne. Tiskal je objave mestnega magistrata, uradne tiskovine, obrazce, nemško nabožno in posvetno literaturo in librete za gostujoče italijanske gledališke skupine, slovenski tiski pa so bili redki. Leta 1788 je začel izdajati drugi ljubljanski nemški časnik Merkische Laibacher Zeitung in z njim konkuriral Kleinmayrjevemu listu Laibacher Zeitung. Nekateri prispevki v ohranjenih primerkih napeljujejo na misel, da je naklonjeno spremljal francosko revolucionarno gibanje, drugi pa izražajo skromno podporo slovenskemu preporodu. Tiskar in knjigotržec Ignac Merk se je rodil okoli leta 1750 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1857 so z veličastnimi slovesnostmi odprli železniško povezavo srednjeevropskega celinskega območja z jadranskim pristaniščem Trst. S prvim vlakom, ki ga je vlekla lepo okrašena lokomotiva Capo d´Istria, se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. Odšel je k zidanemu mostu na železnici in tam simbolično položil zadnji kamen. Navdušenje je bilo nepopisno, praznovanje pa so po dveh dneh končali v Postojnski jami. Nova proga je pospešila razvoj Trsta v eno najpomembnejših sredozemskih pomorskih središč.
Sicer pa je bila tako imenovana “južna železnica” do Ljubljane zgrajena že leta 1849, nadaljevanje do Trsta pa je močno zavlekla težavna graditev na Barju. Ta železnica je povezala s Slovenci naseljene dežele in omogočila razvoj industrije in rudarstva, seveda pa je prizadela domače cestno prevozništvo.
—–
Jezikoslovec in folklorist IVAN KOŠTÍAL, po očetu Čeh, se je rodil na današnji dan leta 1877 v Gradcu. Na Dunaju je diplomiral iz slovenščine in klasične filologije, nato pa je poučeval v Novem mestu, Ljubljani, Kopru in Gorici. Kot plodovit raziskovalec je posegal na številna področja: v besedišče, slovaropisje, etimologijo, dialektologijo, imenoslovje, terminologijo, primerjalno jezikoslovje, folkloristiko, frazeologijo, stilistiko in zgodovino knjižnega jezika. Poznal je skoraj vse evropske jezike; ukvarjal se je zlasti z baltskimi in s furlanščino, obdeloval pa je tudi slovenske literarnozgodovinske teme. “Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine” Ivana Koštíala je izšel v več ponatisih, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pa hrani tudi rokopis njegovega “Slovenskega etimološkega slovarja”.
—–
Gledališka igralka ANČKA LEVAR je prvič nastopila leta 1933 v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, čez tri leta pa je bila že angažirana v ljubljanski Drami. Že na prvih nastopih je osvojila občinstvo z neposrednostjo in mladostnim čarom, ki se je prilegal predvsem vlogam naivk. V letih od 1957 do 1963 je igrala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. V tem obdobju je od mladostnih odrskih stvaritev dokončno prešla k zrelejšim likom, kakršne je upodabljala tudi po vrnitvi v Ljubljano. Monolog Agneze iz Molierove Šole za žene je iz leta 1966.
Ančka Levar se je rodila na današnji dan leta 1915 v Grahôvem pri Cerknici. Leta 1975 je prejela Borštnikov prstan, najvišjo slovensko nagrado za življenjsko delo na področju gledališke igre.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ignac Merk, Ivan Koštial, Ančka Levar
Tiskar in knjigotržec IGNAC MERK je bil sprva vodja Kleinmayrjeve tiskarne v Ljubljani, leta 1886 pa je dobil dovoljenje za ureditev svoje lastne. Tiskal je objave mestnega magistrata, uradne tiskovine, obrazce, nemško nabožno in posvetno literaturo in librete za gostujoče italijanske gledališke skupine, slovenski tiski pa so bili redki. Leta 1788 je začel izdajati drugi ljubljanski nemški časnik Merkische Laibacher Zeitung in z njim konkuriral Kleinmayrjevemu listu Laibacher Zeitung. Nekateri prispevki v ohranjenih primerkih napeljujejo na misel, da je naklonjeno spremljal francosko revolucionarno gibanje, drugi pa izražajo skromno podporo slovenskemu preporodu. Tiskar in knjigotržec Ignac Merk se je rodil okoli leta 1750 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1857 so z veličastnimi slovesnostmi odprli železniško povezavo srednjeevropskega celinskega območja z jadranskim pristaniščem Trst. S prvim vlakom, ki ga je vlekla lepo okrašena lokomotiva Capo d´Istria, se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. Odšel je k zidanemu mostu na železnici in tam simbolično položil zadnji kamen. Navdušenje je bilo nepopisno, praznovanje pa so po dveh dneh končali v Postojnski jami. Nova proga je pospešila razvoj Trsta v eno najpomembnejših sredozemskih pomorskih središč.
Sicer pa je bila tako imenovana “južna železnica” do Ljubljane zgrajena že leta 1849, nadaljevanje do Trsta pa je močno zavlekla težavna graditev na Barju. Ta železnica je povezala s Slovenci naseljene dežele in omogočila razvoj industrije in rudarstva, seveda pa je prizadela domače cestno prevozništvo.
—–
Jezikoslovec in folklorist IVAN KOŠTÍAL, po očetu Čeh, se je rodil na današnji dan leta 1877 v Gradcu. Na Dunaju je diplomiral iz slovenščine in klasične filologije, nato pa je poučeval v Novem mestu, Ljubljani, Kopru in Gorici. Kot plodovit raziskovalec je posegal na številna področja: v besedišče, slovaropisje, etimologijo, dialektologijo, imenoslovje, terminologijo, primerjalno jezikoslovje, folkloristiko, frazeologijo, stilistiko in zgodovino knjižnega jezika. Poznal je skoraj vse evropske jezike; ukvarjal se je zlasti z baltskimi in s furlanščino, obdeloval pa je tudi slovenske literarnozgodovinske teme. “Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine” Ivana Koštíala je izšel v več ponatisih, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pa hrani tudi rokopis njegovega “Slovenskega etimološkega slovarja”.
—–
Gledališka igralka ANČKA LEVAR je prvič nastopila leta 1933 v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, čez tri leta pa je bila že angažirana v ljubljanski Drami. Že na prvih nastopih je osvojila občinstvo z neposrednostjo in mladostnim čarom, ki se je prilegal predvsem vlogam naivk. V letih od 1957 do 1963 je igrala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. V tem obdobju je od mladostnih odrskih stvaritev dokončno prešla k zrelejšim likom, kakršne je upodabljala tudi po vrnitvi v Ljubljano. Monolog Agneze iz Molierove Šole za žene je iz leta 1966.
Ančka Levar se je rodila na današnji dan leta 1915 v Grahôvem pri Cerknici. Leta 1975 je prejela Borštnikov prstan, najvišjo slovensko nagrado za življenjsko delo na področju gledališke igre.
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov