Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Meščanska pravila za Ljubljano, Branko Ivanuš, Janez Švajncer

Na današnji dan leta 1862 je mestni svet ljubljanski potrdil “Meščanska pravila za Ljubljano”, ki jih je sestavil takratni župan Mihael Ambrož. Vsebujejo “Poduk, kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica in kako oskrbuje meščansko premoženje”. Določila so podelitev meščanstva dovoljevala le …“tistim avstrijskim deželanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu, ki skažejo tóliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno preživljati, in zoper ktere ne govori noben izjemávnih ali izklopívnih vzrokov. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemníno, ki mu jo odmeri občinski zbor; iz posebnih vzrokov se pa smejo meščani sprejemnine tudi oprostiti.”

 Za pridobitev meščanstva je bilo treba zaprositi pisno, po odobritvi in prisegi ter plačilu taks pa je bil novopečeni meščan vpisan še v poseben zapisnik, ki so ga skrbno hranili. Da bi se mestna blagajna čim bolj napolnila, je oblast ukazala, da mora meščanstvo pridobiti vsak, ki ima v lasti kako meščansko hišo in se ukvarja z obrtjo.

Meščani pa so svoje pravice lahko tudi izgubili. Razlogov je bilo več: če je “prenehal biti avstrijánski državljan in kadar je v kazen obsojen, vsled ktere po kazenski postavi zgubi politične pravice; dokler pa takih postav nimamo, pa tudi, če je bil obsojen zavoljo hudodelstva ali pregreškov, ki iz dobičkarije izvirajo ali pa javno pohujšanje dajejo.”

—–

Na današnji dan pred sto leti se je v Veliki Dolini pri Brežicah rodil letalec  BRANKO  IVÁNUŠ. Pred začetkom druge svetovne vojne je v Ljubljani študiral gradbeništvo, nato pa je odšel v partizane in delal v Centralni tehniki. Nekaj pozneje so ga Italijani internirali in obsodili na 12 let let ječe. Leta 1944 je bil izpuščen in se je vključil med organizatorje odseka za notranje zadeve pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.

Od leta 1936 je bil aktiven letalec. Bil je tudi vzgojitelj, tehnični svetovalec, funkcionar, predsednik Letalske zveze Slovenije in podpredsednik mednarodne letalske zveze. Leta 1955 je zmagal na športno-turističnem aerorallyju v Franciji. Med kongresom mednarodne letalske zveze v Parizu istega leta se je Branko Ivanuš pri preizkušanju francoskega letala smrtno ponesrečil.

—–

Pisatelj, novinar in urednik  JANEZ  ŠVAJNCER  se je rodil na današnji dan leta 1920 na Plintovcu v Zgornji Kungoti pri Mariboru. Kot gimnazijca so ga nacisti junija leta 1941 za štiri leta internirali v Šlezijo in Ukrajino. Leta 1962 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Kot urednik in dopisnik je bil zaposlen pri časniku Večer, pozneje pa na Radiu Ljubljana in Radiu Maribor, pri katerem je bil deset let tudi odgovorni urednik. Bil je tudi glavni urednik revije Dialogi.

V pripovednih delih, sprva oprtih na socialni realizem, je opisoval kmečki svet, pozneje pa tudi mestno družbeno okolje. Ta realistična, družbenokritična in angažirana proza je imela podlago v neposredni, predvsem mariborski povojni vsakdanjosti.  Za opaznejši del njegovega opusa veljajo trilogija o Mariboru z naslovi “Prelom”, “Somrak” in “Svitev”, avtobiografska romana o medvojnem  prisilnem delu v Nemčiji (“Jutro na zemljl” in “Groza v rumenem”) ter večkrat ponatisnjen in preveden mladinski roman  “Junak na kolcih”.

Sicer pa je Švajncerjev literarni opus izjemno bogat: več kot petdeset romanov ter povesti, dramskih besedil in radijskih iger ga uvršča med naše najplodovitejše sodobne pisce. Za svoje literarno delo je Janez Švajncer prejel tudi državna odlikovanja Red dela z zlatim vencem, Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Red dela z rdečo zastavo in Red zaslug s srebrno zvezdo.