Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

3. december

03.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

France Prešeren, Fran Milčinski, Olikani Slovenec, Nikolaj Omersa

Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik FRANCE  PREŠEREN. Po poklicu je bil pravnik, vendar dolgo ni mogel opravljati odvetniškega dela, saj je bil preveč nekonformističen in je zavračal takratne norme zasebnega, političnega in verskega življenja, bil pa je tudi neprikrito svobodomiseln. Pisal je klasično romantično poezijo, hkrati pa tudi preproste romance in balade, navezane na domačo ljudsko pesniško tradicijo.

Njegova poezija je bila v slovenskem konservativnem okolju nov in nenavaden pojav in je zbudila močno moralistično in literarno nasprotovanje. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest žanrsko-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika te Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti.

—–

Na današnji dan leta 1867 se je v Ložu na Notranjskem rodil pisatelj in dramatik FRAN  MILČINSKI. Po študiju prava na Dunaju je bil v pravosodni službi na Kranjskem, leta 1897 pa je v Ljubljani postal sodnik za mladinsko varstvo in prestopništvo. Že kot dijak je pisal krajša humoristična besedila, vrh njegovega jezikovnega oblikovalnega  mojstrstva pa so zgodbe o Butalcih, ki uravnoteženo združujejo nadčasno humornost z vselej aktualno satiričnostjo. Pozneje je več pozornosti posvečal kratkočasnim zgodbam, humoreskam in mladinskim pripovedim. Eno njegovih najboljših del je roman Ptički brez gnezda. V njem prikazuje življenje zanemarjene predmestne mladine in zbuja spomine na svojo mladost. Za pisanje Frana Milčinskega je značilna  navzočnost vzgojne sestavine.

—–

Leta 1868 je Slovenska matica izdala “Olikanega Slovenca”, prvi priročnik, ki je mlado meščansko družbo, katere red je v veliki meri slonel na konvencijah, poučeval o lepem vedenju na salonskem parketu. Njegov avtor, kaplan Ivan Vesel, je svetoval tako rekoč v vseh življenjskih situacijah, na primer: Kako se vedimo proti Bogu, Kako nam je vesti se do druzih ljudi, Kako se je vesti s krasnim spolom, Ktere dolžnosti imata gostilnik in gost, in tako naprej. O odnosih z umetniki je v “Olikanem Slovencu” pisalo:

“Do umetnikov je potreba skoro toliko pazljivosti in zanesljivosti, kakor do gospej. Kajti umetniki in gospe vendar le nimajo nič višega, ko dober glas, na kterem jim je posebno veliko. Umetniki in gospe, ako hočejo kaj veljati, morajo dopasti, in ta nečimurnost je tedaj čisto naravno sklenjena z njihovim bitjem. Umetnika silno žalimo, če ne poznamo njegovih del ali če njegovega tekmeca brezmerno hvalimo vpričo njega. Umetniki in pisatelji so sploh bolj veselega duha, ljubijo šaljivosti in bistroumnosti in časi jim še celo kaj nespametnega v glavo pride.”

Priročnik “Olikani Slovenec” iz leta 1868 je vse do danes ostal imenitno pričevanje o mentaliteti, navadah in razvadah slovenskega meščanstva v drugi polovici 19. stoletja.

—–

Slikar in ilustrator  NIKOLAJ  OMERSA  se je rodil na današnji dan leta 1911 v Idriji. Leta 1937 je diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta imel svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal kot “pesnik” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

3. december

03.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

France Prešeren, Fran Milčinski, Olikani Slovenec, Nikolaj Omersa

Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik FRANCE  PREŠEREN. Po poklicu je bil pravnik, vendar dolgo ni mogel opravljati odvetniškega dela, saj je bil preveč nekonformističen in je zavračal takratne norme zasebnega, političnega in verskega življenja, bil pa je tudi neprikrito svobodomiseln. Pisal je klasično romantično poezijo, hkrati pa tudi preproste romance in balade, navezane na domačo ljudsko pesniško tradicijo.

Njegova poezija je bila v slovenskem konservativnem okolju nov in nenavaden pojav in je zbudila močno moralistično in literarno nasprotovanje. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest žanrsko-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika te Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti.

—–

Na današnji dan leta 1867 se je v Ložu na Notranjskem rodil pisatelj in dramatik FRAN  MILČINSKI. Po študiju prava na Dunaju je bil v pravosodni službi na Kranjskem, leta 1897 pa je v Ljubljani postal sodnik za mladinsko varstvo in prestopništvo. Že kot dijak je pisal krajša humoristična besedila, vrh njegovega jezikovnega oblikovalnega  mojstrstva pa so zgodbe o Butalcih, ki uravnoteženo združujejo nadčasno humornost z vselej aktualno satiričnostjo. Pozneje je več pozornosti posvečal kratkočasnim zgodbam, humoreskam in mladinskim pripovedim. Eno njegovih najboljših del je roman Ptički brez gnezda. V njem prikazuje življenje zanemarjene predmestne mladine in zbuja spomine na svojo mladost. Za pisanje Frana Milčinskega je značilna  navzočnost vzgojne sestavine.

—–

Leta 1868 je Slovenska matica izdala “Olikanega Slovenca”, prvi priročnik, ki je mlado meščansko družbo, katere red je v veliki meri slonel na konvencijah, poučeval o lepem vedenju na salonskem parketu. Njegov avtor, kaplan Ivan Vesel, je svetoval tako rekoč v vseh življenjskih situacijah, na primer: Kako se vedimo proti Bogu, Kako nam je vesti se do druzih ljudi, Kako se je vesti s krasnim spolom, Ktere dolžnosti imata gostilnik in gost, in tako naprej. O odnosih z umetniki je v “Olikanem Slovencu” pisalo:

“Do umetnikov je potreba skoro toliko pazljivosti in zanesljivosti, kakor do gospej. Kajti umetniki in gospe vendar le nimajo nič višega, ko dober glas, na kterem jim je posebno veliko. Umetniki in gospe, ako hočejo kaj veljati, morajo dopasti, in ta nečimurnost je tedaj čisto naravno sklenjena z njihovim bitjem. Umetnika silno žalimo, če ne poznamo njegovih del ali če njegovega tekmeca brezmerno hvalimo vpričo njega. Umetniki in pisatelji so sploh bolj veselega duha, ljubijo šaljivosti in bistroumnosti in časi jim še celo kaj nespametnega v glavo pride.”

Priročnik “Olikani Slovenec” iz leta 1868 je vse do danes ostal imenitno pričevanje o mentaliteti, navadah in razvadah slovenskega meščanstva v drugi polovici 19. stoletja.

—–

Slikar in ilustrator  NIKOLAJ  OMERSA  se je rodil na današnji dan leta 1911 v Idriji. Leta 1937 je diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta imel svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal kot “pesnik” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado.


01.09.2023

9. september - Mara Kralj (1909) likovna ustvarjalka

Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

8. september - ko je Italijansko okupacijsko vojaštvo odložilo orožje (1943)

Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

7. september - Niko Kralj, arhitekt - industrijski oblikovalec (1920)

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

6. september - pred 100 leti (1923) se je rodil zadnji YU kralj Peter II.

Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

5. september - 75 let hidroeletrarne Mariborski otok (1948)

Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

4. september - Silvan Furlan (1953) snovalec prvega umetniškega kinematografa pri nas

Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna


27.08.2023

3. september - ko je Postojna mesto postala (1909)

Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča


27.08.2023

2. september - agronom Viktor Repanšek (1913) in nove sorte krompirja

Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

1. september - pred 100 leti (1923) se je v Puconcih rodil književnik Frank Bükvič

Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

31. avgust - »Vranov let v svobodo« s partizansko pomočjo (1944)

Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko


27.08.2023

30. avgust - 1400 let od kronanja kralja Sama (623)

Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

29. avgust - slovenski pilot, junak slovaške vstaje leta 1944

Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"


27.08.2023

28. avgust - sporočilo Bogojinske resolucije (1926)

Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944


20.08.2023

27. avgust - Aci Bertoncelj (1939) mojster tehničnega obvladovanja klavirske igre

Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

26. avgust - Boris Pahor(1913) "za svobodo smo plačali visoko ceno"

Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

25. avgust - Robert Stolz(1880) od mariborskega do svetovnih odrov

Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem


20.08.2023

24. avgust - Avgust Černigoj (1898) slikar, grafik in scenograf

Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

23. avgust - pred 100 leti se je rodil zgodovinar Marjan Britovšek

Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

22. avgust - ultimat po sestrelitvi ameriških letal (1946)

Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj


20.08.2023

21. avgust Ciril Kosmač o sovjetskem zlomu praške pomladi (1968)

Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 22 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov