Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dragottin Kette, Vladimir Levstik, Štefan Galič

Na današnji dan leta 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik DRAGOTIN KETTE. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie (mísje) je bil v petem razredu kaznovan, leta 1895 pa izključen, ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23-leten umrl v ljubljanski cukrarni.

Kettejevo delo poleg spisov za mladino obsega predvsem pesmi. V ospredju njegove lirike je najprej mladostno razigrana, pozneje pa resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta med čutnost in duhovnost. V sonetih in sonetnih ciklih je izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Njegove balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Dragotin Kette je napisal tudi več pravljic in basni v preprostem jeziku in slogu; najbolj znana je “Pravljica o šivilji in škarjicah”.

—–

Na današnji dan leta 1886 se je v Šmihelu nad Mozirjem rodil književnik in prevajalec  VLADIMIR  LEVSTIK. Med prvo svetovno vojno so ga Avstrijci kot jugoslovanskega iredentista internirali, po vojni pa se je priključil »Orjuni«, organizaciji jugoslovanski nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, vendar je ostal zvest slovenskemu jeziku. Prve pesmi je objavil že 1903. leta, nato pa se je posvetil pripovedništvu, najprej novelam in črticam. V romanih se je loteval malomeščanstva, izobražencev in umetnikov. Njegova najbolj znana povest je »Gadje gnezdo«. V njej je upodobil gruntarico Kastelko in njene sinove v prvi svetovni vojni. Kastelkin lik je povzdignil v simbol slovenske zemlje in matere. Vladimir Levstik se je uveljavil tudi kot eden izmed najpomembnejših slovenskih prevajalcev iz ruščine, francoščine in angleščine. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.

—–

Mojster barvnega lesoreza ŠTEFAN GALIČ se je rodil na današnji dan leta 1944 v Lendavi. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter 1974. leta končal grafično specialko. Postal je eden naših redkih grafikov specialistov, ki so se ukvarjali z barvnim lesorezom. Njegovo poznavanje in opazovanje lesa se je nagibalo že k mikrološki natančnosti. Nešteti odtenki njegove modre, zelene, vijoličaste, rumene in rjave barve so neponovljivi in približujejo njegove grafike slikarskim unikatom. Štefan Galič je na mednarodnih razstavah prejel številne nagrade, njegova dela pa krase znane galerije v Parizu, Berlinu, Barceloni, Tokiu in drugje.