Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki, vodilni umetnik našega ekspresionizma, ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko, začetki skupine Laibach in … »nastop – ki se ni zgodil«

Slikarka  Helena Vurnik je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila nato sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in odtlej sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi.  Helena Vurnik se je rodila na današnji dan leta1882 na Dunaju.

Slikar, grafik in kipar France Kralj je bil vsestranska umetniška osebnost, razpeta med miselna razglabljanja, mistiko in poetičnost ter hkrati ukoreninjena v ljudskem izročilu. Bil je poln  prvinske kmečke in bujne erotične sile, a tudi zelo prefinjen. Šolal se je v Ljubljani, Celovcu, na Dunaju, v Pragi in Parizu. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921 je ustanovil Klub mladih oblikujočih umetnikov, Slovensko umetniško društvo in društvo Slovenski lik ter  pripomogel k preporodu slovenske umetnosti. Ukvarjal se je s slikarstvom, stenskim slikarstvom, z grafiko, risbo, kiparstvom, umetno obrtjo, keramiko... Tako njegovo kot izhodišče drugih ekspresionistov je bila "oblika, ki naj na najbolj ustrezen način izraža najgloblja človeška čustva... Zato je France Kralj svoje figure podaljšal in krčevito skrivil, oblikoval jih je kot plamene, ki streme kvišku, k nedosegljivim idealom, zato je, kot piše dr. Ivan Sedej, »izbiral bizarne kompozicijske prijeme in drzne izraze". Tako so nastale značilne "Kraljevske" postave kipečih oblik. France Kralj, ki velja za vodilnega umetnika našega  ekspresionizma in je v slovenski umetnosti prvi javno nakazal abstraktne težnje, hkrati pa je s hotenim primitivizmom in kmečkostjo napovedoval poznejšo naivno umetnost se je rodil leta 1895 v Zagorici pri Dobrepolju.

26. septembra 1918 je bil v Narodnem domu v Mariboru ustanovljen Narodni svet za Spodnjo Štajersko, ki je začel izvajati priprave na prevrat in priključitev Maribora k povsem samostojni, zunaj astro-ogrske monarhije oblikovani državi habsburških južnih Slovanov. Do ustanovitve je prišlo dober mesec dni po tem, ko je bil 16. avgusta 1918 na sestanku slovenskih političnih strank v Ljubljani sprejet statut  Narodnega sveta za Slovenijo in Istro. Predsedoval mu je tedanji vodilni slovenski politik in načelnik katoliške Vseslovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec, Z ustanovitvijo Narodnega sveta v Ljubljani je bilo oblikovano vrhovno politično predstavniško telo, ki je prevzelo vodenje ter opredelilo cilje slovenskega narodnega gibanja leta 1918. Dr. Anton Korošec jih je opredelil kot: »Tiste  državne pravice, katere je užival in izvrševal slovenski narod v svoji državi, [in] so prešle za več kot tisoč let v tuje roke« Samoodločba narodov nam jih bode zopet vrnila ter združila troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno veliko državo Jugoslavijo.«

Predvidena je bila ustanovitev pokrajinskih odsekov. Odbor Narodnega sveta za Štajersko so sestavljali: predsednik dr. Karel Verstovšek, podpredsednik dr. Franjo Rosina, tajnik Franjo Voglar in blagajnik dr. Franc Kovačič.

Leta 1980 je glasbena skupina Laibach načrtovala z nočno plakatno akcijo lepljenja plakatov po Trbovljah in Ljubljani, koncertom in razstavo pod skupnim imenom Rdeči revirji zaznamovati svojo vstop v umetniški prostor. Vstop je bil odmeven, čeprav je skupini Laibach uspel le plakatni del načrtovane dvodnevne manifestacije. Oblasti so namreč otvoritev razstave slik, kolažev, grafik in kratkih filmov študentskega kulturnega in umetniškega centra iz Ljubljane skupaj s spremljevalnim dogajanjem  prepovedale. Projekta naj bi se utelesil kot ‘alternativa uradni, centralistični slovenski kulturi’ in naj pretresel ter predramil takrat še precej s ‘socrealizmom’ prepojene in s provincializmom uspavane Rdeče Revirje. V Trbovljah so pred 40. leti nameravale nastopiti tudi punkovske skupine Berlinski zid, Laibach, Kaos in Protest, začetki slovenske subkulture, na katero je tedanja oblast sprva reagirala z administrativnimi ukrepi in sodnimi postopki. Čeprav je lokalna oblast dogajanje prepovedala je bil »nastop – ki se ni zgodil,«  pravzaprav  uspeh, saj je prepoved sprožila vrsto polemičnih reakcij v takratni prebujajoči se slovenski civilni družbi in v nekaterih tiskanih in radijskih medijih.

________