Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Priol (1889-1969) in naša prva sorta jablane vpisane v državni sortni register, preganjana primorska pesnica, strokovno in srčno z manj nadarjenimi otroki
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja. Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
Inženir Josip Priol je bil eden naših vodilnih sadjarskih strokovnjakov 20. stoletja. Leta 1914 je končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni, škodljivce in tehniko varstva rastlin. Med obema vojnama je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor slovenskega sadja na tuje trge. V letih od 1929 do 1941 je bil tudi ravnatelj mariborske kmetijske šole. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri vzgojil novo sorto jablan – »priolov žlahtnik«, ki je bila kot prva jugoslovanska sorta jablane vpisana v sortni register. Za žlahtnjenje jablan in za še eno vzgojeno sorto, imenovano »lonjon« je leta 1957 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. To so bile prve slovenske nagrade za izvirna znanstvena dela, Priol pa jo je prejel za rezultate raziskav na področju biologije cvetenja, oplodnje in rodnosti jablan. Josip Priol se je rodil leta 1889 v Morju pri Framu.
Pesnico Ljubko Šorli Bratuž so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med njo pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Posnetek. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
Strokovna učiteljica Anica Lebar je bila prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Zanimali so jo manj nadarjeni otroci, saj na Slovenskem v njenem času, torej na začetku dvajsetega stoletja, pomožno šolstvo še ni bilo razvito. Ko je pri uršulinkah v Ljubljani končala učiteljišče in opravila strokovni izpit, se je odpravila na Dunaj na tečaj za specialno izobrazbo za pomožnošolskega učitelja. Kranjski deželni šolski svet ji je leta 1911 dovolil odpreti prvi pomožni razred v Ljubljani. Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so morali manj nadarjeni učenci obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Anica Lebar si je s svojim delom prislužila visoko odlikovanje svetega Save pete stopnje. Rodila se je 19. februarja 1887 na Brdu pri Lukovici.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Priol (1889-1969) in naša prva sorta jablane vpisane v državni sortni register, preganjana primorska pesnica, strokovno in srčno z manj nadarjenimi otroki
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja. Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
Inženir Josip Priol je bil eden naših vodilnih sadjarskih strokovnjakov 20. stoletja. Leta 1914 je končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni, škodljivce in tehniko varstva rastlin. Med obema vojnama je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor slovenskega sadja na tuje trge. V letih od 1929 do 1941 je bil tudi ravnatelj mariborske kmetijske šole. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri vzgojil novo sorto jablan – »priolov žlahtnik«, ki je bila kot prva jugoslovanska sorta jablane vpisana v sortni register. Za žlahtnjenje jablan in za še eno vzgojeno sorto, imenovano »lonjon« je leta 1957 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. To so bile prve slovenske nagrade za izvirna znanstvena dela, Priol pa jo je prejel za rezultate raziskav na področju biologije cvetenja, oplodnje in rodnosti jablan. Josip Priol se je rodil leta 1889 v Morju pri Framu.
Pesnico Ljubko Šorli Bratuž so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med njo pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Posnetek. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
Strokovna učiteljica Anica Lebar je bila prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Zanimali so jo manj nadarjeni otroci, saj na Slovenskem v njenem času, torej na začetku dvajsetega stoletja, pomožno šolstvo še ni bilo razvito. Ko je pri uršulinkah v Ljubljani končala učiteljišče in opravila strokovni izpit, se je odpravila na Dunaj na tečaj za specialno izobrazbo za pomožnošolskega učitelja. Kranjski deželni šolski svet ji je leta 1911 dovolil odpreti prvi pomožni razred v Ljubljani. Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so morali manj nadarjeni učenci obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Anica Lebar si je s svojim delom prislužila visoko odlikovanje svetega Save pete stopnje. Rodila se je 19. februarja 1887 na Brdu pri Lukovici.
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Neveljaven email naslov