Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Priol (1889-1969) in naša prva sorta jablane vpisane v državni sortni register, preganjana primorska pesnica, strokovno in srčno z manj nadarjenimi otroki
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja. Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
Inženir Josip Priol je bil eden naših vodilnih sadjarskih strokovnjakov 20. stoletja. Leta 1914 je končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni, škodljivce in tehniko varstva rastlin. Med obema vojnama je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor slovenskega sadja na tuje trge. V letih od 1929 do 1941 je bil tudi ravnatelj mariborske kmetijske šole. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri vzgojil novo sorto jablan – »priolov žlahtnik«, ki je bila kot prva jugoslovanska sorta jablane vpisana v sortni register. Za žlahtnjenje jablan in za še eno vzgojeno sorto, imenovano »lonjon« je leta 1957 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. To so bile prve slovenske nagrade za izvirna znanstvena dela, Priol pa jo je prejel za rezultate raziskav na področju biologije cvetenja, oplodnje in rodnosti jablan. Josip Priol se je rodil leta 1889 v Morju pri Framu.
Pesnico Ljubko Šorli Bratuž so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med njo pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Posnetek. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
Strokovna učiteljica Anica Lebar je bila prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Zanimali so jo manj nadarjeni otroci, saj na Slovenskem v njenem času, torej na začetku dvajsetega stoletja, pomožno šolstvo še ni bilo razvito. Ko je pri uršulinkah v Ljubljani končala učiteljišče in opravila strokovni izpit, se je odpravila na Dunaj na tečaj za specialno izobrazbo za pomožnošolskega učitelja. Kranjski deželni šolski svet ji je leta 1911 dovolil odpreti prvi pomožni razred v Ljubljani. Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so morali manj nadarjeni učenci obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Anica Lebar si je s svojim delom prislužila visoko odlikovanje svetega Save pete stopnje. Rodila se je 19. februarja 1887 na Brdu pri Lukovici.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Josip Priol (1889-1969) in naša prva sorta jablane vpisane v državni sortni register, preganjana primorska pesnica, strokovno in srčno z manj nadarjenimi otroki
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja. Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
Inženir Josip Priol je bil eden naših vodilnih sadjarskih strokovnjakov 20. stoletja. Leta 1914 je končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni, škodljivce in tehniko varstva rastlin. Med obema vojnama je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor slovenskega sadja na tuje trge. V letih od 1929 do 1941 je bil tudi ravnatelj mariborske kmetijske šole. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri vzgojil novo sorto jablan – »priolov žlahtnik«, ki je bila kot prva jugoslovanska sorta jablane vpisana v sortni register. Za žlahtnjenje jablan in za še eno vzgojeno sorto, imenovano »lonjon« je leta 1957 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. To so bile prve slovenske nagrade za izvirna znanstvena dela, Priol pa jo je prejel za rezultate raziskav na področju biologije cvetenja, oplodnje in rodnosti jablan. Josip Priol se je rodil leta 1889 v Morju pri Framu.
Pesnico Ljubko Šorli Bratuž so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med njo pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Posnetek. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
Strokovna učiteljica Anica Lebar je bila prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Zanimali so jo manj nadarjeni otroci, saj na Slovenskem v njenem času, torej na začetku dvajsetega stoletja, pomožno šolstvo še ni bilo razvito. Ko je pri uršulinkah v Ljubljani končala učiteljišče in opravila strokovni izpit, se je odpravila na Dunaj na tečaj za specialno izobrazbo za pomožnošolskega učitelja. Kranjski deželni šolski svet ji je leta 1911 dovolil odpreti prvi pomožni razred v Ljubljani. Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so morali manj nadarjeni učenci obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Anica Lebar si je s svojim delom prislužila visoko odlikovanje svetega Save pete stopnje. Rodila se je 19. februarja 1887 na Brdu pri Lukovici.
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov