Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
JLA bo v treh mesecih zapustila Slovenijo, prvi knjižni katalog na Slovenskem, luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča – Toša, kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Prva velika epidemija kolere leta 1836 je med Ljubljančani povzročila velik strah in preplah, tako da so morali mestni očetje prepovedati zvonjenje mrličem, da se ne bi meščani preveč vznemirjali. Podobno je bilo tudi v naslednjih desetletjih in mnogi so predlagali, da bi pokojnike na pokopališče vozili v pogrebnih vozovih. To so utemeljevali tudi z zdravstvenimi razlogi: s takšnim načinom prevažanja mrličev bi bila nevarnost okužbe dosti manjša kot pa pri tedanji nošnji na nosilih. Tako je ljubljanski mestni svet na današnji dan leta 1866 soglasno sprejel sklep o uvedbi mrliškega voza in hkrati dodal, da se lahko vsak Ljubljančan odloči za način pogrebnega sprevoda: ali najame modernejši mrliški voz ali pa se odloči za pogrebni sprevod po starem načinu, torej z nošnjo pokojnika na pokopališče svetega Krištofa, ki je bilo tedaj na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča.
Na svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi v Luksemburgu je telovadec Jože Primožič leta 1930 postal štirikratni svetovni prvak. Naziv najboljšega na svetu je osvojil v mnogoboju, na bradlji, na parterju in na konju z ročaji. To je bil tudi vrhunec njegove kariere. S 36 leti je nastopil na svojih zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu, leta 1938 pa se je v Pragi zadnjič udeležil svetovnega prvenstva in na njem osvojil bronasti kolajni. Jugoslovanska sokolska vrsta je pred 91. leti v Luksemburgu v skupnem seštevku osvojila tretje mesto. Se je pa na tem tekmovanju zgodila tragična nesreča – telovadec Tone Malej iz Ljubljane je med tekmovanjem nesrečno padel z orodja in umrl.
Leta 1991 je jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep, da se Jugoslovanska armada z opremo in oborožitvijo v treh mesecih umakne iz Slovenije in da bodo še pred tem iz nje odpuščeni vsi slovenski vojaki. Odločitvi pa je nasprotoval hrvaški predstavnik Stipe Mesić, saj so se razmere na Hrvaškem nevarno zaostrovale, armada, ki so jo tedaj že sestavljali pripadniki pretežno srbske narodnosti, pa je želela tam ter v Bosni in Hercegovini okrepiti svoje enote s posadkami in orožjem iz Slovenije.
Leta 1995 so arheologi v manjši kraški jami Divje babe nad dolino reke Idrijce našli okrušeno kost, ki se je pozneje izkazala za stegnenico mladiča jamskega medveda. Dolga je bila približno deset centimetrov, na obeh koncih odlomljena, na sredini pa je imela dve luknjici, ki nista bili posledica živalskega ugriza ali roparskih krempljev, ampak narejeni s kamnitim orodjem. Ugotovili so, da gre za poškodovano piščal, na katero se je dalo po rekonstrukciji celo piskati. Prisluhnimo melodiji, ki jo je iz replike koščene piščali izvabil Vlado Batista. //odlomek// Naši arheologi so tako odkrili najbrž najstarejšo kamenodobno piščal na svetu, saj je radiokarbonska analiza pokazala, da je stara med 45 in 55 tisoč let.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
JLA bo v treh mesecih zapustila Slovenijo, prvi knjižni katalog na Slovenskem, luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča – Toša, kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Prva velika epidemija kolere leta 1836 je med Ljubljančani povzročila velik strah in preplah, tako da so morali mestni očetje prepovedati zvonjenje mrličem, da se ne bi meščani preveč vznemirjali. Podobno je bilo tudi v naslednjih desetletjih in mnogi so predlagali, da bi pokojnike na pokopališče vozili v pogrebnih vozovih. To so utemeljevali tudi z zdravstvenimi razlogi: s takšnim načinom prevažanja mrličev bi bila nevarnost okužbe dosti manjša kot pa pri tedanji nošnji na nosilih. Tako je ljubljanski mestni svet na današnji dan leta 1866 soglasno sprejel sklep o uvedbi mrliškega voza in hkrati dodal, da se lahko vsak Ljubljančan odloči za način pogrebnega sprevoda: ali najame modernejši mrliški voz ali pa se odloči za pogrebni sprevod po starem načinu, torej z nošnjo pokojnika na pokopališče svetega Krištofa, ki je bilo tedaj na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča.
Na svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi v Luksemburgu je telovadec Jože Primožič leta 1930 postal štirikratni svetovni prvak. Naziv najboljšega na svetu je osvojil v mnogoboju, na bradlji, na parterju in na konju z ročaji. To je bil tudi vrhunec njegove kariere. S 36 leti je nastopil na svojih zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu, leta 1938 pa se je v Pragi zadnjič udeležil svetovnega prvenstva in na njem osvojil bronasti kolajni. Jugoslovanska sokolska vrsta je pred 91. leti v Luksemburgu v skupnem seštevku osvojila tretje mesto. Se je pa na tem tekmovanju zgodila tragična nesreča – telovadec Tone Malej iz Ljubljane je med tekmovanjem nesrečno padel z orodja in umrl.
Leta 1991 je jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep, da se Jugoslovanska armada z opremo in oborožitvijo v treh mesecih umakne iz Slovenije in da bodo še pred tem iz nje odpuščeni vsi slovenski vojaki. Odločitvi pa je nasprotoval hrvaški predstavnik Stipe Mesić, saj so se razmere na Hrvaškem nevarno zaostrovale, armada, ki so jo tedaj že sestavljali pripadniki pretežno srbske narodnosti, pa je želela tam ter v Bosni in Hercegovini okrepiti svoje enote s posadkami in orožjem iz Slovenije.
Leta 1995 so arheologi v manjši kraški jami Divje babe nad dolino reke Idrijce našli okrušeno kost, ki se je pozneje izkazala za stegnenico mladiča jamskega medveda. Dolga je bila približno deset centimetrov, na obeh koncih odlomljena, na sredini pa je imela dve luknjici, ki nista bili posledica živalskega ugriza ali roparskih krempljev, ampak narejeni s kamnitim orodjem. Ugotovili so, da gre za poškodovano piščal, na katero se je dalo po rekonstrukciji celo piskati. Prisluhnimo melodiji, ki jo je iz replike koščene piščali izvabil Vlado Batista. //odlomek// Naši arheologi so tako odkrili najbrž najstarejšo kamenodobno piščal na svetu, saj je radiokarbonska analiza pokazala, da je stara med 45 in 55 tisoč let.
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Neveljaven email naslov