Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Grohar - eden naših vodilnih impresionistov * Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in televiziji * Umetnikovo globoko doživetje Krasa * Urednik »Naših razgledov«
Pred 155 leti (1867) se je v Spodnji Sorici pri Škofji Loki rodil eden najpomembnejših slovenskih slikarjev Ivan Grohar. Svojo slikarsko pot je začel kot samouk, leta 1892 pa je odšel na šolanje v Gradec in na Dunaj. Znanstvo z Rihardom Jakopičem ga je pripeljalo v München, tam pa je nekaj časa obiskoval slovito Ažbetovo šolo. Na začetku slikarske poti je bilo njegovo delo v znamenju rokodelskega šolanja, pozneje pa je postal eden glavnih in najimenitnejših predstavnikov impresionistične šole na Slovenskem. V naše slikarstvo je Grohar vnesel skrajno subjektivno doživljanje kmečke motivike, ji vdihnil simbolični, pa tudi rahločutno socialni in nacionalni pomen in tako bolj kot katerikoli drug slovenski slikar modernizma začrtal obseg in globino našega slikarstva v srednjeevropski umetnosti prve tretjine 20. stoletja. Med najboljša in najbolj cenjena dela Ivana Groharja sodijo “Pod Koprivnikom”, “Macesen”, “Sejalec” in “Cvetoča jablana”.
Gledališka igralka Vida Juvan je bila 39 let angažirana v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po letu 1962 pa je v Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem nastopala kot gostja. Od prve vloge leta 1923 se je prek naivk, fantičev, punčk in sentimentalk razvila v vodilno karakterno igralko. *Posnetek Odigrala je več kot 500 vlog v gledališču ter v radijskih in televizijskih igrah, v letih od 1948 do 1972 pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predavala tudi dramsko igro. Gledališka igralka Vida Juvanova je prejela dve Sterijevi nagradi, leta 1971 pa Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Rodila se je leta 1905 v Ljubljani.
Poznejši slikar in grafik Lojze Spacal se je pridružil protifašističnemu gibanju ter bil leta 1929 zaprt in konfiniran v južno Italijo. S slikarstvom se je spoznal na beneškem umetniškem liceju, profesorski izpit je opravil v Rimu, študij pa je nadaljeval na Višjem zavodu za dekorativno umetnost v Monzi in hkrati na milanski akademiji Brera. Med drugo svetovno vojno je bil poslan v kazenski bataljon, nato pa interniran. Lojze Spacal se je sprva ukvarjal z oljnim slikarstvom, pozneje pa se je posvetil grafiki in v njej dosegel umetniški vrh. *Posnetek V šestdesetih letih prejšnjega stoletja (takrat je dobil več naročil za opremo javnih poslopij z mozaiki ter ladij s tapiserijami) je bil že splošno priznan kot pomemben grafik. Od leta 1988 naprej je v Štanjelu na Krasu na ogled obsežna stalna zbirka njegovih del, izsek iz raznovrstnega in monumentalnega opusa, v katerem je v ospredju globoko doživetje Krasa. Poleg številnih mednarodnih priznanj je leta 1974 prejel tudi Prešernovo nagrado. Slikar in grafik Lojze Spacal se je rodil leta 1907 v Trstu.
Časnikar Slavko Fras je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slavistike. Leta 1957 je postal stalni dopisnik z Dunaja za časopisa »Ljudska pravica« in »Borba«; ta je izhajal v Beogradu. Po vrnitvi v domovino je bil zunanjepolitični komentator »Dela«, urednik za kulturo in urednik centralne redakcije, prvi urednik »Sobotne priloge« in devet let (do prenehanja izhajanja leta 1992) glavni urednik štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Naši razgledi«. Več kot desetletje je bil sodelavec avstrijske tiskovne agencija APA; za zasluge s tega področja so ga leta 2001 odlikovali z avstrijskim srebrnim častnim znakom, v domovini pa je za svoje delo dvakrat prejel najvišje novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado. Slavko Fras – rodil se je leta 1928 v Mariboru – je bil tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije in Zveze novinarjev Jugoslavije.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Grohar - eden naših vodilnih impresionistov * Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in televiziji * Umetnikovo globoko doživetje Krasa * Urednik »Naših razgledov«
Pred 155 leti (1867) se je v Spodnji Sorici pri Škofji Loki rodil eden najpomembnejših slovenskih slikarjev Ivan Grohar. Svojo slikarsko pot je začel kot samouk, leta 1892 pa je odšel na šolanje v Gradec in na Dunaj. Znanstvo z Rihardom Jakopičem ga je pripeljalo v München, tam pa je nekaj časa obiskoval slovito Ažbetovo šolo. Na začetku slikarske poti je bilo njegovo delo v znamenju rokodelskega šolanja, pozneje pa je postal eden glavnih in najimenitnejših predstavnikov impresionistične šole na Slovenskem. V naše slikarstvo je Grohar vnesel skrajno subjektivno doživljanje kmečke motivike, ji vdihnil simbolični, pa tudi rahločutno socialni in nacionalni pomen in tako bolj kot katerikoli drug slovenski slikar modernizma začrtal obseg in globino našega slikarstva v srednjeevropski umetnosti prve tretjine 20. stoletja. Med najboljša in najbolj cenjena dela Ivana Groharja sodijo “Pod Koprivnikom”, “Macesen”, “Sejalec” in “Cvetoča jablana”.
Gledališka igralka Vida Juvan je bila 39 let angažirana v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po letu 1962 pa je v Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem nastopala kot gostja. Od prve vloge leta 1923 se je prek naivk, fantičev, punčk in sentimentalk razvila v vodilno karakterno igralko. *Posnetek Odigrala je več kot 500 vlog v gledališču ter v radijskih in televizijskih igrah, v letih od 1948 do 1972 pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predavala tudi dramsko igro. Gledališka igralka Vida Juvanova je prejela dve Sterijevi nagradi, leta 1971 pa Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Rodila se je leta 1905 v Ljubljani.
Poznejši slikar in grafik Lojze Spacal se je pridružil protifašističnemu gibanju ter bil leta 1929 zaprt in konfiniran v južno Italijo. S slikarstvom se je spoznal na beneškem umetniškem liceju, profesorski izpit je opravil v Rimu, študij pa je nadaljeval na Višjem zavodu za dekorativno umetnost v Monzi in hkrati na milanski akademiji Brera. Med drugo svetovno vojno je bil poslan v kazenski bataljon, nato pa interniran. Lojze Spacal se je sprva ukvarjal z oljnim slikarstvom, pozneje pa se je posvetil grafiki in v njej dosegel umetniški vrh. *Posnetek V šestdesetih letih prejšnjega stoletja (takrat je dobil več naročil za opremo javnih poslopij z mozaiki ter ladij s tapiserijami) je bil že splošno priznan kot pomemben grafik. Od leta 1988 naprej je v Štanjelu na Krasu na ogled obsežna stalna zbirka njegovih del, izsek iz raznovrstnega in monumentalnega opusa, v katerem je v ospredju globoko doživetje Krasa. Poleg številnih mednarodnih priznanj je leta 1974 prejel tudi Prešernovo nagrado. Slikar in grafik Lojze Spacal se je rodil leta 1907 v Trstu.
Časnikar Slavko Fras je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slavistike. Leta 1957 je postal stalni dopisnik z Dunaja za časopisa »Ljudska pravica« in »Borba«; ta je izhajal v Beogradu. Po vrnitvi v domovino je bil zunanjepolitični komentator »Dela«, urednik za kulturo in urednik centralne redakcije, prvi urednik »Sobotne priloge« in devet let (do prenehanja izhajanja leta 1992) glavni urednik štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Naši razgledi«. Več kot desetletje je bil sodelavec avstrijske tiskovne agencija APA; za zasluge s tega področja so ga leta 2001 odlikovali z avstrijskim srebrnim častnim znakom, v domovini pa je za svoje delo dvakrat prejel najvišje novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado. Slavko Fras – rodil se je leta 1928 v Mariboru – je bil tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije in Zveze novinarjev Jugoslavije.
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov