Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem
Pravnik in rektor ljubljanske univerze
Tragična usoda partizanskega zdravnika
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar Fran Orožen se je ukvarjal predvsem z metodiko geografije. Rodil se je leta 1853 v Laškem. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, po opravljenem profesorskem izpitu leta 1881 pa je poučeval v Kopru, Novem mestu in Ljubljani. Še posebno se je zanimal za gorski svet. Njegovo najpomembnejše delo je “Vojvodina Kranjska”, natisnjena v prvih letih prejšnjega stoletja. Fran Orožen je bil tudi prvi načelnik Društva slovenskih profesorjev.
Ivan Krizostom Švegelj je bil diplomat in politik. Študiral je na orientalski akademiji in na pravni fakulteti na Dunaju, doktoriral pa je v Innsbrucku leta 1897. Do leta 1917 je deloval v avstrijski konzularni službi v Združenih državah Amerike, Švici, Južni Afriki, Grčiji in Kanadi. Po prvi svetovni vojni je bil član delegacije na mirovni konferenci v Parizu, na kateri se je uspešno zavzel za ozemeljsko pripadnost Bleda Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bil je v osebnem stiku s predsednikom ZDA Woodrowom Wilsonom in njegovimi sodelavci, prav njemu na čast je svoj grad Grimšče pri Bledu preimenoval v Wilsonio. Ivan Krizostom Švegelj se je rodil leta 1875 v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
Gorazd Kušej sodi med najpomembnejše slovenske pravne mislece. Iz prava je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in na njej leta 1930 tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je na univerzah v Bordeauxu in na Dunaju ter na akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Bil je redni profesor na katedri za ustavno pravo in teorijo države, dekan pravne fakultete v letih 1950/1952 in rektor ljubljanske univerze. Ta mu je leta 1979 podelila naslov zaslužnega profesorja. Gorazd Kušej je s svojim delom postavil temelje za razvoj sodobne teorije države in prava ter primerjalnega ustavnega prava, pomembno pa je vplival tudi na razvoj slovenske pravne terminologije. *Posnetek Pravnik Gorazd Kušej se je rodil leta 1907 v Gradcu.
Zdravnik Robert Kukovec velja za enega izmed organizatorjev sanitete v enotah Slovenske partizanske vojske. Medicino je študiral v Innsbrucku ter na Dunaju in pozneje služboval v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Strasbourgu in Parizu, tam je leta 1940 tudi opravil specialistični izpit. Potem ko je leta 1941 postal asistent na kirurški kliniki v Ljubljani, se je vključil v partizansko odporniško gibanje in do septembra 1944 delal v terenskih bolnišnicah po Liki. Nato je postal kirurg 9. korpusa Slovenske partizanske vojske in jeseni 1944 glavni kirurg 4. operativne cone na Štajerskem. Roberta Kukovca so tik pred koncem vojne v Savinjski dolini ujeli nemški vojaki in ga manj kot mesec dni pred koncem vojne usmrtili. Rodil se je leta 1910 v Innsbrucku.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem
Pravnik in rektor ljubljanske univerze
Tragična usoda partizanskega zdravnika
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar Fran Orožen se je ukvarjal predvsem z metodiko geografije. Rodil se je leta 1853 v Laškem. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, po opravljenem profesorskem izpitu leta 1881 pa je poučeval v Kopru, Novem mestu in Ljubljani. Še posebno se je zanimal za gorski svet. Njegovo najpomembnejše delo je “Vojvodina Kranjska”, natisnjena v prvih letih prejšnjega stoletja. Fran Orožen je bil tudi prvi načelnik Društva slovenskih profesorjev.
Ivan Krizostom Švegelj je bil diplomat in politik. Študiral je na orientalski akademiji in na pravni fakulteti na Dunaju, doktoriral pa je v Innsbrucku leta 1897. Do leta 1917 je deloval v avstrijski konzularni službi v Združenih državah Amerike, Švici, Južni Afriki, Grčiji in Kanadi. Po prvi svetovni vojni je bil član delegacije na mirovni konferenci v Parizu, na kateri se je uspešno zavzel za ozemeljsko pripadnost Bleda Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bil je v osebnem stiku s predsednikom ZDA Woodrowom Wilsonom in njegovimi sodelavci, prav njemu na čast je svoj grad Grimšče pri Bledu preimenoval v Wilsonio. Ivan Krizostom Švegelj se je rodil leta 1875 v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
Gorazd Kušej sodi med najpomembnejše slovenske pravne mislece. Iz prava je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in na njej leta 1930 tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je na univerzah v Bordeauxu in na Dunaju ter na akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Bil je redni profesor na katedri za ustavno pravo in teorijo države, dekan pravne fakultete v letih 1950/1952 in rektor ljubljanske univerze. Ta mu je leta 1979 podelila naslov zaslužnega profesorja. Gorazd Kušej je s svojim delom postavil temelje za razvoj sodobne teorije države in prava ter primerjalnega ustavnega prava, pomembno pa je vplival tudi na razvoj slovenske pravne terminologije. *Posnetek Pravnik Gorazd Kušej se je rodil leta 1907 v Gradcu.
Zdravnik Robert Kukovec velja za enega izmed organizatorjev sanitete v enotah Slovenske partizanske vojske. Medicino je študiral v Innsbrucku ter na Dunaju in pozneje služboval v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Strasbourgu in Parizu, tam je leta 1940 tudi opravil specialistični izpit. Potem ko je leta 1941 postal asistent na kirurški kliniki v Ljubljani, se je vključil v partizansko odporniško gibanje in do septembra 1944 delal v terenskih bolnišnicah po Liki. Nato je postal kirurg 9. korpusa Slovenske partizanske vojske in jeseni 1944 glavni kirurg 4. operativne cone na Štajerskem. Roberta Kukovca so tik pred koncem vojne v Savinjski dolini ujeli nemški vojaki in ga manj kot mesec dni pred koncem vojne usmrtili. Rodil se je leta 1910 v Innsbrucku.
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov