Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva

Poznejši koroški duhovnik Gregor Einspieler je ob podpori strica Andreja obiskoval gimnazijo v Celovcu in tam končal bogoslovne študije. Einspieler ni bil le vnet dušni pastir, temveč tudi vse življenje izredno aktiven narodni delavec. Tako je bil leta 1890 med ustanovitelji in nato dolgoletni predsednik „Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem“. Društvo je bilo politična in organizacijska centrala koroških Slovencev vse do leta 1934, ko je  avtoritarna  Avstrija prepovedala njegovo delovanje. Avgusta leta 1890 so koroški Slovenci prvič po letu 1873 nastopili na volitvah v koroški deželni zbor s samostojno politično organizacijo. V kmečko kurijo sta bila izvoljena Gregor Einspieler in župan na Jezerskem  Franc Muri. V deželnem zboru si je odločno prizadeval za verski pouk in uvajanje slovenskega jezika v šole. Ko so bili leta 1896 Gregor  Einspieler,  Franc Muri in Franc Grafenauer izvoljeni v  koroški  deželni zbor, so koroški Slovenci dosegli najmočnejše deželnozborsko zastopstvo v zgodovini. Po tistem, ko je po plebiscitu zapustil Koroško, je od leta 1922 deloval kot župnik v Jurovskem Dolu v Slovenskih goricah. Tam je tudi umrl.. Gregor Einspieler se je rodil pred 170-imi leti (1853) v Svečah v Rožu.

Nacistični okupatorji so na današnji dan pred 80-imi leti (1943.) na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 25 talcev. Ko so  med jetniki izbirali vsakega desetega za usmrtitev, se je v tej vrsti znašel tudi 20-letni Franc Žvan iz Hoč pri Mariboru. Tedaj je iz vrste tistih, ki jim je bilo namenjeno preživetje, stopil katoliški duhovnik, 26-letni Izidor Završnik, in pretresenemu Francu dejal: »Fant, ti si še mlad. Vso prihodnost imaš pred seboj.«  V naslednjem trenutku sta se zamenjala v vrsti za usmrtitev. Franc se je vrnil v mariborski zapor. Umrl je leta 1977, duhovnik Izidor Završnik pa je bil še istega dne – 10. marca 1943 –  ustreljen  za  zidom mariborskih sodnih zaporov. Ta primer je v nasprotju s poljskim (tamkajšnji redovnik Maksimiljan Kolbe je dve leti prej v koncentracijskem taborišču Auschwitz dal življenje za sojetnika) v slovenskem prostoru skoraj neznan. Posnetek Je povedal pater Karel Gržan, ki je o Izidorju Završniku napisal knjigo z naslovom: »Zmagovita ljubezen«.

Leta 1946 je posebna mednarodna komisija, ki so jo sestavljali britanski, ameriški, sovjetski in francoski predstavniki, na območju Julijske krajine preverjala dejansko etnično stanje; to naj bi olajšalo odločitev glede dokončne italijansko-jugoslovanske državne meje. Tako italijanska kot jugoslovanska stran sta ob tem organizirali množične manifestacije, s katerimi sta želeli prikazati, da so območja italijanska oziroma jugoslovanska. Ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije v kraj Škedenj pri Trstu so izbruhnile demonstracije v podporo Jugoslaviji. Italijanska policija je na današnji dan leta 1946 streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je bilo ranjenih. Napetost se je začela, ker ob obisku komisije prebivalci s cerkvenega zvonika niso želeli sneti jugoslovanske zastave. O tem, kaj je povzročilo krvavi dogodek, pa je imela vsaka stran svojo različico zgodbe.

10. marca pred 20-imi leti (2003.) je morje naplavilo v Piranski zaliv poginulo mlado samico brazdastega kita. Strokovnjaki iz Prirodoslovnega muzeja so se odločili  ohraniti njen skelet. Trinajst metrov dolgo in enajst ton težko truplo brazdaste samice so ovili v mreže, ga potopili in pustili, da ga očistijo prebivalci morja sami. Po nekaj mesecih so potapljači prinesli kosti na kopno, sledilo je razsoljevanje in razmaščevanje, potem pa so okostje razstavili v prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Okostje, ki so ga poimenovali Leonora, pripada največji novodobni živali, kar jih je bilo kdaj najdenih na območju Slovenije.