Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljana dobila Lattermanov drevored
Raziskovalec počitka in brstenja rastlin
Jurčičev deseti brat v angleščini
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji dan pred 210-imi leti (1813).
Botanik in genetik Fran Jesenko je študiral na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin. Po njem se imenuje Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo posameznikom in organizacijam z biotehniškega področja. Botanik in genetik Fran Jesenko se je rodil leta 1875 v Škofji Loki.
Leta 1902 se je v Elyju v Minnesoti v Združenih državah Amerike rodil teolog Joseph Mihelič. Dve leti star se je s starši vrnil iz Amerike v Ribnico na Dolenjskem. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a so ga zaradi političnih stališč izključili. Pozneje se je na Dunaju izučil za pletilca žice ter se kmalu izselil v Združene države. Leta 1932 je končal filozofsko-prirodoslovni kolidž, tri leta pozneje pa doktoriral iz filozofskih znanosti. V letih od 1944 do 1970 je bil na univerzi v Dubuquu profesor za Staro zavezo in stare bližnjevzhodne jezike. Raziskoval je tudi protestantizem Notranje Avstrije in pisal o Trubarju in Dalmatinu. Joseph Mihelič je v letih 1931 in 1933 v clevelandskem časopisu Nova doba objavljal angleški prevod Juričevega romana Deseti brat.
Literarni zgodovinar Jože Pogačnik je pred 60-imi leti (1963) v Zagrebu doktoriral z disertacijo o Josipu Stritarju. Pozneje je bil redni profesor na filozofski fakulteti v Novem Sadu in od leta 1992 na pedagoški fakulteti v Mariboru. Njegovo poglavitno delovno področje je bila slovenska literarna zgodovina, ukvarjal pa se je tudi s primerjalnimi vprašanji, predvsem z odnosi med južnoslovanskimi književnostmi, teorijo literature in kulture ter razvojem slavistike. Kot samostojno raziskovalno smer je razvil primerjalno jugoslavistiko ter ji izdelal temeljna načela in metodologijo. *Posnetek Pogosto je predaval in objavljal v tujini ter vzpostavljal literarne in kulturne zveze in širil poznavanje slovenske književnosti po svetu. Njegov najpomembnejši dosežek na tem področju je Antologija slovenske književnosti v 30-ih knjigah, ki jo je izdala Matica srbska v Novem Sadu. Literarni zgodovinar Jože Pogačnik se je rodil pred 90-imi leti (1933) v Kovôrju pri Tržiču.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljana dobila Lattermanov drevored
Raziskovalec počitka in brstenja rastlin
Jurčičev deseti brat v angleščini
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji dan pred 210-imi leti (1813).
Botanik in genetik Fran Jesenko je študiral na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin. Po njem se imenuje Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo posameznikom in organizacijam z biotehniškega področja. Botanik in genetik Fran Jesenko se je rodil leta 1875 v Škofji Loki.
Leta 1902 se je v Elyju v Minnesoti v Združenih državah Amerike rodil teolog Joseph Mihelič. Dve leti star se je s starši vrnil iz Amerike v Ribnico na Dolenjskem. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a so ga zaradi političnih stališč izključili. Pozneje se je na Dunaju izučil za pletilca žice ter se kmalu izselil v Združene države. Leta 1932 je končal filozofsko-prirodoslovni kolidž, tri leta pozneje pa doktoriral iz filozofskih znanosti. V letih od 1944 do 1970 je bil na univerzi v Dubuquu profesor za Staro zavezo in stare bližnjevzhodne jezike. Raziskoval je tudi protestantizem Notranje Avstrije in pisal o Trubarju in Dalmatinu. Joseph Mihelič je v letih 1931 in 1933 v clevelandskem časopisu Nova doba objavljal angleški prevod Juričevega romana Deseti brat.
Literarni zgodovinar Jože Pogačnik je pred 60-imi leti (1963) v Zagrebu doktoriral z disertacijo o Josipu Stritarju. Pozneje je bil redni profesor na filozofski fakulteti v Novem Sadu in od leta 1992 na pedagoški fakulteti v Mariboru. Njegovo poglavitno delovno področje je bila slovenska literarna zgodovina, ukvarjal pa se je tudi s primerjalnimi vprašanji, predvsem z odnosi med južnoslovanskimi književnostmi, teorijo literature in kulture ter razvojem slavistike. Kot samostojno raziskovalno smer je razvil primerjalno jugoslavistiko ter ji izdelal temeljna načela in metodologijo. *Posnetek Pogosto je predaval in objavljal v tujini ter vzpostavljal literarne in kulturne zveze in širil poznavanje slovenske književnosti po svetu. Njegov najpomembnejši dosežek na tem področju je Antologija slovenske književnosti v 30-ih knjigah, ki jo je izdala Matica srbska v Novem Sadu. Literarni zgodovinar Jože Pogačnik se je rodil pred 90-imi leti (1933) v Kovôrju pri Tržiču.
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov