Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte  je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji dan pred 210-imi leti (1813).

Botanik  in genetik  Fran Jesenko je študiral na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin. Po njem se imenuje  Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo posameznikom in  organizacijam z biotehniškega področja. Botanik  in genetik  Fran Jesenko se je rodil leta 1875 v Škofji Loki.

Leta 1902 se je v Elyju v Minnesoti v Združenih državah Amerike rodil teolog Joseph Mihelič.  Dve leti star se je s starši vrnil iz Amerike v Ribnico na Dolenjskem. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a so ga zaradi političnih stališč izključili. Pozneje se je na Dunaju izučil za pletilca žice ter se kmalu izselil v Združene države. Leta 1932 je končal filozofsko-prirodoslovni kolidž, tri leta pozneje pa doktoriral iz filozofskih znanosti. V letih od 1944 do 1970 je bil na univerzi v Dubuquu profesor za Staro zavezo in stare bližnjevzhodne jezike. Raziskoval je tudi protestantizem Notranje Avstrije in pisal o Trubarju in Dalmatinu. Joseph Mihelič je v letih 1931 in 1933 v clevelandskem časopisu Nova doba objavljal angleški prevod Juričevega romana Deseti brat.

Literarni zgodovinar Jože Pogačnik je pred 60-imi leti (1963) v Zagrebu doktoriral z disertacijo o Josipu Stritarju. Pozneje je bil redni profesor na filozofski fakulteti v Novem Sadu in od leta 1992 na pedagoški fakulteti v Mariboru. Njegovo poglavitno delovno področje je bila slovenska literarna zgodovina, ukvarjal pa se je tudi s primerjalnimi vprašanji, predvsem z odnosi med južnoslovanskimi književnostmi, teorijo literature in kulture ter razvojem slavistike. Kot samostojno raziskovalno smer je razvil primerjalno jugoslavistiko ter ji izdelal temeljna načela in metodologijo. *Posnetek Pogosto je predaval in objavljal v tujini ter vzpostavljal literarne in kulturne zveze in širil poznavanje slovenske književnosti po svetu. Njegov najpomembnejši dosežek na tem področju je Antologija slovenske književnosti v 30-ih knjigah, ki jo je izdala Matica srbska v Novem Sadu. Literarni zgodovinar Jože Pogačnik se je rodil pred 90-imi leti (1933) v Kovôrju pri Tržiču.