Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Počitniška hrana - od družinskega dopustovanja ob morju, all inclusive hotelov, potovanj z letalom do raziskovanja eksotičnih krajev
Poležavanje v senci ob morju, hrana, ki si je sicer ne privoščimo tako pogosto, mrzla pijača in druge ledene osvežitve, kot je sladoled so sestavni deli idealnega dopusta za marsikoga. Nič čudnega, da se domov tako vrnemo z nekaj kilogrami več. A tudi med počitnikovanjem se lahko prehranjujemo zdravo brez večjih naporov. Prvi korak k temu je primerna priprava že, ko smo še doma in se še odločamo, kam bi šli na dopust, pravi nutricionistka Mojca Cepuš: “Če smo finančno omejeni, ali ni takšnega hotela, kot si ga želimo glede hrane, je dobro pogooglati, kje so kakšne trgovine, ali obcestna hrana, ki je zdrava.
Obroke lahko pripravimo tudi že doma in jih potem peljemo s seboj. Sogovornica pravi, da je to načeloma najboljša izbira:
“Pomembno pa je, da tega ne pojemo preveč. Večinoma gre za kakšne enolončnice, zato zraven pojejmo tudi veliko zelenjave.”
Moramo pa paziti, da hrano do počitniške destinacije pripeljemo zdravstveno neoporečno. Pavel Pollak z Nacionalnega inštituta za javno zdravje priporoča, da hitro pokvarljivo hrano damo v hladilne torbe in potem pojemo čim prej. Če se tovrstni obroki segrejejo, jih je potrebno zavreči. Lahko pa s seboj vzamemo živila, ki ne potrebujejo takšne skrbi: “To je pasterizirana ali sterilizirana hrana, konzerve, iz katerih je mogoče pripraviti omako. Tega ni potrebno shranjevati na hladnem.”
Prav pijače, ki so ohlajene z ledom, znajo biti včasih povod za želodčne težave. Kot pravi Pollak je vzrok za drisko bakterijska, virusna ali parazitska okužba, ki se prenaša prek vode:
“Ne pijmo vode iz neznanega izvora, izogibajmo se ledu v pijačah. Če dvomimo v kakovost vode, se ji raje izognimo. Držimo se ustekleničene vode. Kar se hrane tiče – izogibajmo se živilom, ki jih uživamo surova, zelenjavi in sadju, ki se ne lupi, če gremo v restavracijo, opazujemo, na kak način pripravljajo hrano, koliko ljudi je tam, ali izgleda higienično. Potencialno bolj nevarne so tudi školjke in ribe. Je pa zelo dobro, če so živila pekoča, začinjena, saj ima čili antibakterijske lastnosti.”
Tako Pollak kot Cepuševa pravita, da naj strah pred okužbo ne prevlada, če se odpravimo v daljne kraje, ampak kar pogumno in premišljeno pri uživanju novih jedi. Cepuševa pa dodaja še, da je zelenjava vedno dobro izbira, kadar smo v dvomih. Če pa ne moremo nadzorovati kakovosti, nadzorujmo vsaj količine.
Počitniška hrana - od družinskega dopustovanja ob morju, all inclusive hotelov, potovanj z letalom do raziskovanja eksotičnih krajev
Poležavanje v senci ob morju, hrana, ki si je sicer ne privoščimo tako pogosto, mrzla pijača in druge ledene osvežitve, kot je sladoled so sestavni deli idealnega dopusta za marsikoga. Nič čudnega, da se domov tako vrnemo z nekaj kilogrami več. A tudi med počitnikovanjem se lahko prehranjujemo zdravo brez večjih naporov. Prvi korak k temu je primerna priprava že, ko smo še doma in se še odločamo, kam bi šli na dopust, pravi nutricionistka Mojca Cepuš: “Če smo finančno omejeni, ali ni takšnega hotela, kot si ga želimo glede hrane, je dobro pogooglati, kje so kakšne trgovine, ali obcestna hrana, ki je zdrava.
Obroke lahko pripravimo tudi že doma in jih potem peljemo s seboj. Sogovornica pravi, da je to načeloma najboljša izbira:
“Pomembno pa je, da tega ne pojemo preveč. Večinoma gre za kakšne enolončnice, zato zraven pojejmo tudi veliko zelenjave.”
Moramo pa paziti, da hrano do počitniške destinacije pripeljemo zdravstveno neoporečno. Pavel Pollak z Nacionalnega inštituta za javno zdravje priporoča, da hitro pokvarljivo hrano damo v hladilne torbe in potem pojemo čim prej. Če se tovrstni obroki segrejejo, jih je potrebno zavreči. Lahko pa s seboj vzamemo živila, ki ne potrebujejo takšne skrbi: “To je pasterizirana ali sterilizirana hrana, konzerve, iz katerih je mogoče pripraviti omako. Tega ni potrebno shranjevati na hladnem.”
Prav pijače, ki so ohlajene z ledom, znajo biti včasih povod za želodčne težave. Kot pravi Pollak je vzrok za drisko bakterijska, virusna ali parazitska okužba, ki se prenaša prek vode:
“Ne pijmo vode iz neznanega izvora, izogibajmo se ledu v pijačah. Če dvomimo v kakovost vode, se ji raje izognimo. Držimo se ustekleničene vode. Kar se hrane tiče – izogibajmo se živilom, ki jih uživamo surova, zelenjavi in sadju, ki se ne lupi, če gremo v restavracijo, opazujemo, na kak način pripravljajo hrano, koliko ljudi je tam, ali izgleda higienično. Potencialno bolj nevarne so tudi školjke in ribe. Je pa zelo dobro, če so živila pekoča, začinjena, saj ima čili antibakterijske lastnosti.”
Tako Pollak kot Cepuševa pravita, da naj strah pred okužbo ne prevlada, če se odpravimo v daljne kraje, ampak kar pogumno in premišljeno pri uživanju novih jedi. Cepuševa pa dodaja še, da je zelenjava vedno dobro izbira, kadar smo v dvomih. Če pa ne moremo nadzorovati kakovosti, nadzorujmo vsaj količine.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Izboljševanje sestave živil je izraz, ki se sliši nekoliko zagonetno in nekaj, s čimer bi se bržkone morala ukvarjati prehranska industrija. A tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo. To preprosto pomeni, da pri pripravi jedi dodamo manj škodljivih maščob, sladkorja ali soli. Ker se bližajo prazniki in bodo mize obložene z dobrotami, smo kot primer vzeli piškote. Prehranska strokovnjakinja Anja Zupan je raziskovala, ali se všečnost piškotov spremeni, če jim odvzamemo ali sladkor ali maslo, in ali to pomeni, da recepte za peko sladic lahko beremo tudi z zadržkom in kritično distanco. Dodajamo tudi nasvete za modro kupovanje piškotov in sladic.
Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Kako se uspešno postarati? Del odgovora je tudi ustrezna prehrana. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ogljikovi hidrati. Kako jih ob poplavi nasprotujočih si informacij pravzaprav razumeti? Zmeda, kot pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko, izhaja iz dejstva, da so OH makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso priporočile minimalnega dnevnega vnosa. Poleg tega nas različni, pogosto tudi samooklicani prehranski svetovalci, prek nekaterih komercialnih medijev in družbenih omrežij zavajajo z idejami o tem, da je treba jesti čim manj OH ker redijo in ker so nezdravi. Odgovor pa nikakor ni enoznačen, OH se med seboj namreč zelo razlikujejo. Enačiti sladkor in rafinirano belo moko z vlakninami pač ne gre.
Vitaminske tablete, minerali, probiotiki, pripravki za hujšanje, beljakovinski napitki za športnike, omega-3 maščobne kisline, alge, čebelji pridelki … Vse to sodi med prehranska dopolnila, katerih uporaba tudi pri nas že nekaj časa vztrajno narašča. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne ter jih uživa nekritično, a v res široki ponudbi so tudi nekatere, ki lahko povzročijo različne težave in neželene reakcije. Tudi sicer se je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo dobro pozanimati o sestavi, učinkih in morebitnih kontraindikacijah. Pri prehranskih dopolnilih je zelo pomembno, da veste, kaj v resnici jeste, pravi mag. Martina Puc, magistra farmacije in odlična poznavalka področja prehranskih dopolnil.
Neveljaven email naslov