Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maslo ali margarina? V preteklosti sta se že oba znašla na zatožni klopi.
Na prehransko tehtnico tokrat postavljamo maslo in margarino. Znana je anekdota, v kateri na vprašanje Katere so tri najpomembnejše stvari v francoski kuhinji? dobimo odgovor maslo, maslo, maslo. Ta zapoved francoske kulinarike sicer ne bi navdušila prehranskih strokovnjakov, a to še ne pomeni, da je treba maslo »izgnati« iz vsakodnevne prehrane. Mag. Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko.
Nesporno je, da njegova uporaba pri kuhanju daje določenim jedem svojstven okus, telo pa nam ne bo tako hvaležno. 100 g masla v povprečju vsebuje 240 mg holesterola in 62 gramov nasičenih maščobnih kislin.
Dnevni vnos nasičenih maščobnih kislin naj ne bi presegal 20 gramov, z eno žlico masla pa jih v telo vnesemo približno sedem gramov.
Seveda maslo ni samo slaba maščoba, saj vsebuje tudi antioksidante, vitamin D, kalcij …
Po drugi strani so spet v prednosti margarine – druge generacije, ki so narejene po postopkih brez hidrogeniranja, kar ima za posledico nizko vsebnost trans maščob.
Danes imamo na tržišču že kar nekaj margarin, ki so jim dodani rastlinski steroli. Uživanje takih margarin je priporočljivo za tiste, ki že imajo povišano raven holesterola.
Pod črto: maslo ali margarina? Margarina ali maslo?
Pozorni bodimo na vsebnost trans maščob, oboje – margarino in maslo – pa uživajmo zmerno tako kot druga maščobna živila. V zdravi prehrani sicer kot vir maščob najbolj priporočajo oreške in hladno stiskana rastlinska olja z nenasičenimi maščobnimi kislinami.
Maslo ali margarina? V preteklosti sta se že oba znašla na zatožni klopi.
Na prehransko tehtnico tokrat postavljamo maslo in margarino. Znana je anekdota, v kateri na vprašanje Katere so tri najpomembnejše stvari v francoski kuhinji? dobimo odgovor maslo, maslo, maslo. Ta zapoved francoske kulinarike sicer ne bi navdušila prehranskih strokovnjakov, a to še ne pomeni, da je treba maslo »izgnati« iz vsakodnevne prehrane. Mag. Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko.
Nesporno je, da njegova uporaba pri kuhanju daje določenim jedem svojstven okus, telo pa nam ne bo tako hvaležno. 100 g masla v povprečju vsebuje 240 mg holesterola in 62 gramov nasičenih maščobnih kislin.
Dnevni vnos nasičenih maščobnih kislin naj ne bi presegal 20 gramov, z eno žlico masla pa jih v telo vnesemo približno sedem gramov.
Seveda maslo ni samo slaba maščoba, saj vsebuje tudi antioksidante, vitamin D, kalcij …
Po drugi strani so spet v prednosti margarine – druge generacije, ki so narejene po postopkih brez hidrogeniranja, kar ima za posledico nizko vsebnost trans maščob.
Danes imamo na tržišču že kar nekaj margarin, ki so jim dodani rastlinski steroli. Uživanje takih margarin je priporočljivo za tiste, ki že imajo povišano raven holesterola.
Pod črto: maslo ali margarina? Margarina ali maslo?
Pozorni bodimo na vsebnost trans maščob, oboje – margarino in maslo – pa uživajmo zmerno tako kot druga maščobna živila. V zdravi prehrani sicer kot vir maščob najbolj priporočajo oreške in hladno stiskana rastlinska olja z nenasičenimi maščobnimi kislinami.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov