Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Omenjeni testi »propadejo« že v samem začetku, saj njihov princip stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije
Ne počutite se najbolje. Bremenijo vas glavoboli, utrujenost, prebavne težave, težave s koncentracijo in podobno. Sumite, da kleč težav tiči v prehrani, ki jo uživate. V spletni iskalnik vtipkate »test intolerance na hrano« in ugotovite, da ponudnikov, ki test ponujajo in obljubljajo eliminacijo prav takšnih simptomov, nikakor ni malo. Rešitev se zdi kot na dlani. Plačate nekaj stotakov za test in ob eliminaciji 20-ih živil iz prehrane se vendar počutite nekoliko bolje. Test potemtakem deluje. Pa to res drži? Mar ni že statistično zelo verjetno, da se bo med 20 in več živili, ki jih morate iz prehrane izločiti, našlo prav tisto, ki vam pač ne ustreza? Mar s tem, ko izločimo par deset živil s krožnika, ne tvegamo nezadostnega vnosa najpomembnejših hranil v naše telo? Inženir živilstva in prehrane Jernej Ogrin poudarja, da princip omenjenih testov stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije. Prilsuhnite.
“Testiranje intolerance na hrano se zdi zelo privlačno in na prvi pogled obetavno orodje za reševanje določenih nepojasnjenih zdravstvenih težav, ki so po samodiagnozi povezane s hrano. Ko pa raziskujemo malo globlje, pa se stvar hitro obrne. Pozitivni testi za IgG(4) protitelesa v povezavi z intoleranco (pogosto v množini, torej intolerance) po mnenju svetovnih organizacij iz stroke imunologije po vsej verjetnosti predstavljajo ravno nasprotje intolerance. Prisotnost specifičnih IgG(4) protiteles nam pove, da smo bili v bližnji preteklosti že v stiku z določenim živilom. Poenostavljeno, pove nam da smo na to živilo tolerantni.” Jernej Ogrin
Veliko natančnejša metoda za določanje intolerance na živilo je dobro staro izločanje le-tega iz diete:
“Če sumite, da vam določeno živilo škoduje, ga poskušajte za določen čas, po navadi se svetuje za približno 2 tedna, izključiti iz prehrane. Temu pravimo tudi »eliminacijska dieta«. V primeru izboljšanja simptomov po preteklem času živilo ponovno začnite uživati – če se simptomi vrnejo, to živilo za vas verjetno ni najboljše.” Jernej Ogrin
Lahko zaključimo, da testiranje za intolerance na hrano zaenkrat še ni relevantno orodje za ugotavljanje, katera hrana posamezniku “škodi”. Pozitivni rezultati na testu predstavljajo izpostavljenost določenim živilom v zadnjem časovnem obdobju, prisotnost IgG(4) protiteles v krvi pa je normalen odziv organizma – pomeni, da naš imunski sistem dela to, kar mora delati, še dodaja Ogrin.
Omenjeni testi »propadejo« že v samem začetku, saj njihov princip stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije
Ne počutite se najbolje. Bremenijo vas glavoboli, utrujenost, prebavne težave, težave s koncentracijo in podobno. Sumite, da kleč težav tiči v prehrani, ki jo uživate. V spletni iskalnik vtipkate »test intolerance na hrano« in ugotovite, da ponudnikov, ki test ponujajo in obljubljajo eliminacijo prav takšnih simptomov, nikakor ni malo. Rešitev se zdi kot na dlani. Plačate nekaj stotakov za test in ob eliminaciji 20-ih živil iz prehrane se vendar počutite nekoliko bolje. Test potemtakem deluje. Pa to res drži? Mar ni že statistično zelo verjetno, da se bo med 20 in več živili, ki jih morate iz prehrane izločiti, našlo prav tisto, ki vam pač ne ustreza? Mar s tem, ko izločimo par deset živil s krožnika, ne tvegamo nezadostnega vnosa najpomembnejših hranil v naše telo? Inženir živilstva in prehrane Jernej Ogrin poudarja, da princip omenjenih testov stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije. Prilsuhnite.
“Testiranje intolerance na hrano se zdi zelo privlačno in na prvi pogled obetavno orodje za reševanje določenih nepojasnjenih zdravstvenih težav, ki so po samodiagnozi povezane s hrano. Ko pa raziskujemo malo globlje, pa se stvar hitro obrne. Pozitivni testi za IgG(4) protitelesa v povezavi z intoleranco (pogosto v množini, torej intolerance) po mnenju svetovnih organizacij iz stroke imunologije po vsej verjetnosti predstavljajo ravno nasprotje intolerance. Prisotnost specifičnih IgG(4) protiteles nam pove, da smo bili v bližnji preteklosti že v stiku z določenim živilom. Poenostavljeno, pove nam da smo na to živilo tolerantni.” Jernej Ogrin
Veliko natančnejša metoda za določanje intolerance na živilo je dobro staro izločanje le-tega iz diete:
“Če sumite, da vam določeno živilo škoduje, ga poskušajte za določen čas, po navadi se svetuje za približno 2 tedna, izključiti iz prehrane. Temu pravimo tudi »eliminacijska dieta«. V primeru izboljšanja simptomov po preteklem času živilo ponovno začnite uživati – če se simptomi vrnejo, to živilo za vas verjetno ni najboljše.” Jernej Ogrin
Lahko zaključimo, da testiranje za intolerance na hrano zaenkrat še ni relevantno orodje za ugotavljanje, katera hrana posamezniku “škodi”. Pozitivni rezultati na testu predstavljajo izpostavljenost določenim živilom v zadnjem časovnem obdobju, prisotnost IgG(4) protiteles v krvi pa je normalen odziv organizma – pomeni, da naš imunski sistem dela to, kar mora delati, še dodaja Ogrin.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Naša oddaja danes zavija kar precej stran od martinove kulinarike, ki bo marsikje krojila jedilnik. Z Bližnjega vzhoda prihaja namaz po imenu humus, ki tudi v naših krajih ni več eksotika. V arabščini humus pomeni čičerika, in to je tudi njegova glavna sestavina. Koliko čičerike je v posameznih namazih, ki jih je moč najti na policah slovenskih trgovin, so med drugim nedavno preverjali na Zvezi potrošnikov Slovenije. Nika Kremič in avtorica oddaje Veste, kaj jeste Andreja Gradišar pa nam bosta v nadaljevanju razložili tudi, koliko namazov je v skladu s tradicionalnim receptom, koliko je v njih maščob, soli, aditivov in kakšno vlogo ima pri kakovosti namaza cena.
V Veste, kaj jeste tokrat pod drobnogled ne jemljemo hrane, ampak pijačo. Tisto, ki se pogosto znajde v rokah otrok in mladostnikov in jo poznamo pod imenom energijske pijače. Raziskava Evropske agencije za varno hrano, objavljena leta 2019, je pokazala, da med Evropejci energijske pijače najpogosteje uživajo najstniki. Nekateri jih spijejo celo 7 litrov na mesec. Podobno ugotavlja naš Nacionalni inštitut za javno zdravje – v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, ki je bila izvedena leta 2018, so ugotovili, da te napitke pije skoraj polovica 15-letnikov, petina redno. Svetovna zdravstvena organizacija po drugi strani odsvetuje uživanje teh pijač, nakup so ponekod po Evropi celo starostno omejili. Zakaj, v nadaljevanju razloži dr. Tadeja Jakus s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Na Prvem smo sredi februarja v rubriki Veste, kaj jeste? v okviru serije o vitaminih govorili tudi o vitaminu D. Takrat smo povedali, da so posledice njegovega pomanjkanja: zmanjšana moč mišic, občasni krči, zmanjšana kostna gostota, večje tveganje za zlome, nastanek osteoporoze, na prvo mesto pa smo postavili povečano občutljivost za okužbe. Marca - ob prvem valu epidemije - so se pojavila tudi strokovna mnenja o tem, da je vitamin D lahko učinkovit kot preventiva in tudi kot kurativa pri najhujših posledicah okužb z novim koronavirusom. Zdaj za to obstajajo tudi dokazi.
Od sobote je v rdečih regijah prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti v kavarnah, slaščičarnah, okrepčevalnicah, barih, restavracijah, gostilnah in na kmetijah. Priprava ter strežba jedi in pijač sta dovoljeni v nastanitvenih obratih, vendar le za goste, ki tam prenočujejo. V preostalih gostinskih obratih sta dovoljena izključno dostava hrane in pijače ali osebni prevzem. S tem pa bodo gostinci težko nadomestili izgubo.
Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger.
Kava na tešče pospeši izločanje želodčne kisline, ki je sicer namenjena razgrajevanju hrane. Sogovornica: prehranska terapevtka Alja Dimic iz Centra prehranske terapije Holistic.
Nina Križnik iz Zveze potrošnikov Slovenije o nedavnem tržnem pregledu sladkovodnih ribogojnic.
S športom povezanim vsebinam, ki ste jih lahko ob današnjem prazniku športa že in še boste slišali na naših valovih, dodajamo tudi rubriko Veste, kaj jeste. Magistrica inženirka prehrane Katarina Katanec, ki se ukvarja tudi s svetovanjem profesionalnim športnikom, bo v nadaljevanju govorila predvsem o prehrani rekreativnih športnikov. Kdaj je zaradi ukvarjanja s športom treba spremeniti jedilnik in kako to storiti, pa sta glavni vprašanji, ki ju je zastavila Andreja Gradišar.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Gotovo ste že kdaj prebrali obvestilo v medijih ali trgovinah o odpoklicu določenega živila iz prodaje. Takih umikov živil, ki so morda že v naših domovih, pa niso varna, je vsako leto več. Proizvajalci in distributerji so namreč previdnejši oziroma pristojnemu inšpektoratu pogosteje sami prijavijo neprimeren oziroma sporen izdelek. Zakaj in kako se sploh sproži postopek umika živila s trgovskih polic, kaj to pomeni za odgovorne ter kako mora ta informacija priti do potrošnika?
Ste že kdaj pokusili čokolado z okusom bučnega olja ali celo prekmurske gibanice? Prav s takimi okusi se ukvarjajo v podeželski čokoladnici, ki jo je v zadnjih naPOTkih – v nedeljski reportaži na Prvem – obiskala Tina Lamovšek. Izvedela pa je tudi, da v znanem tropskem vrtu ne rastejo leorhideje, ampak tudi druga najdražja začimba na svetu – takoj za žafranom.
Gorenjska kulinarična dediščina je zelo bogata. Osredotočili smo se na Tržič in Jezersko.
Če se odpravljate v Zgornjesavinjsko dolino in boste tam tudi kaj prigriznili, ne bo šlo brez želodca, pravi avtorica današnje oddaje Veste, kaj jeste Andreja Gradišar. Savinjsko kulinariko je raziskovala na kmetiji Bukovje, kjer jo je sprejela gospodarica Alenka Korpnik. S čim sta začeli savinjsko kosilo, že veste, v naslednjih minutah bosta dodali še nekaj lokalnih jedi in tudi savinjsko sladico – ajdnek.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če govorimo o kulinarični tradiciji Primorske in Notranjske, ne moremo mimo kolerabe in krompirja. To sta sestavini, ki sta bili, vsaj nekoč, v teh krajih najbolj v ospredju. Poznate recimo eno najznačilnejših jedi, ki se imenuje kavla oziroma kavra?
Za Rako v Posavju je značilna lokalna sorta raške čebule, ki je vsestranska, prijetno sladka in se zelo hitro razpusti.
Goriška statistična regija od Bovca do Ajdovščine in Vipave, z vključenima Idrijo in Cerknim, v smislu kulinarike zajema tako alpski kot mediteranski svet.
Neveljaven email naslov