Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Omenjeni testi »propadejo« že v samem začetku, saj njihov princip stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije
Ne počutite se najbolje. Bremenijo vas glavoboli, utrujenost, prebavne težave, težave s koncentracijo in podobno. Sumite, da kleč težav tiči v prehrani, ki jo uživate. V spletni iskalnik vtipkate »test intolerance na hrano« in ugotovite, da ponudnikov, ki test ponujajo in obljubljajo eliminacijo prav takšnih simptomov, nikakor ni malo. Rešitev se zdi kot na dlani. Plačate nekaj stotakov za test in ob eliminaciji 20-ih živil iz prehrane se vendar počutite nekoliko bolje. Test potemtakem deluje. Pa to res drži? Mar ni že statistično zelo verjetno, da se bo med 20 in več živili, ki jih morate iz prehrane izločiti, našlo prav tisto, ki vam pač ne ustreza? Mar s tem, ko izločimo par deset živil s krožnika, ne tvegamo nezadostnega vnosa najpomembnejših hranil v naše telo? Inženir živilstva in prehrane Jernej Ogrin poudarja, da princip omenjenih testov stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije. Prilsuhnite.
“Testiranje intolerance na hrano se zdi zelo privlačno in na prvi pogled obetavno orodje za reševanje določenih nepojasnjenih zdravstvenih težav, ki so po samodiagnozi povezane s hrano. Ko pa raziskujemo malo globlje, pa se stvar hitro obrne. Pozitivni testi za IgG(4) protitelesa v povezavi z intoleranco (pogosto v množini, torej intolerance) po mnenju svetovnih organizacij iz stroke imunologije po vsej verjetnosti predstavljajo ravno nasprotje intolerance. Prisotnost specifičnih IgG(4) protiteles nam pove, da smo bili v bližnji preteklosti že v stiku z določenim živilom. Poenostavljeno, pove nam da smo na to živilo tolerantni.” Jernej Ogrin
Veliko natančnejša metoda za določanje intolerance na živilo je dobro staro izločanje le-tega iz diete:
“Če sumite, da vam določeno živilo škoduje, ga poskušajte za določen čas, po navadi se svetuje za približno 2 tedna, izključiti iz prehrane. Temu pravimo tudi »eliminacijska dieta«. V primeru izboljšanja simptomov po preteklem času živilo ponovno začnite uživati – če se simptomi vrnejo, to živilo za vas verjetno ni najboljše.” Jernej Ogrin
Lahko zaključimo, da testiranje za intolerance na hrano zaenkrat še ni relevantno orodje za ugotavljanje, katera hrana posamezniku “škodi”. Pozitivni rezultati na testu predstavljajo izpostavljenost določenim živilom v zadnjem časovnem obdobju, prisotnost IgG(4) protiteles v krvi pa je normalen odziv organizma – pomeni, da naš imunski sistem dela to, kar mora delati, še dodaja Ogrin.
Omenjeni testi »propadejo« že v samem začetku, saj njihov princip stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije
Ne počutite se najbolje. Bremenijo vas glavoboli, utrujenost, prebavne težave, težave s koncentracijo in podobno. Sumite, da kleč težav tiči v prehrani, ki jo uživate. V spletni iskalnik vtipkate »test intolerance na hrano« in ugotovite, da ponudnikov, ki test ponujajo in obljubljajo eliminacijo prav takšnih simptomov, nikakor ni malo. Rešitev se zdi kot na dlani. Plačate nekaj stotakov za test in ob eliminaciji 20-ih živil iz prehrane se vendar počutite nekoliko bolje. Test potemtakem deluje. Pa to res drži? Mar ni že statistično zelo verjetno, da se bo med 20 in več živili, ki jih morate iz prehrane izločiti, našlo prav tisto, ki vam pač ne ustreza? Mar s tem, ko izločimo par deset živil s krožnika, ne tvegamo nezadostnega vnosa najpomembnejših hranil v naše telo? Inženir živilstva in prehrane Jernej Ogrin poudarja, da princip omenjenih testov stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije. Prilsuhnite.
“Testiranje intolerance na hrano se zdi zelo privlačno in na prvi pogled obetavno orodje za reševanje določenih nepojasnjenih zdravstvenih težav, ki so po samodiagnozi povezane s hrano. Ko pa raziskujemo malo globlje, pa se stvar hitro obrne. Pozitivni testi za IgG(4) protitelesa v povezavi z intoleranco (pogosto v množini, torej intolerance) po mnenju svetovnih organizacij iz stroke imunologije po vsej verjetnosti predstavljajo ravno nasprotje intolerance. Prisotnost specifičnih IgG(4) protiteles nam pove, da smo bili v bližnji preteklosti že v stiku z določenim živilom. Poenostavljeno, pove nam da smo na to živilo tolerantni.” Jernej Ogrin
Veliko natančnejša metoda za določanje intolerance na živilo je dobro staro izločanje le-tega iz diete:
“Če sumite, da vam določeno živilo škoduje, ga poskušajte za določen čas, po navadi se svetuje za približno 2 tedna, izključiti iz prehrane. Temu pravimo tudi »eliminacijska dieta«. V primeru izboljšanja simptomov po preteklem času živilo ponovno začnite uživati – če se simptomi vrnejo, to živilo za vas verjetno ni najboljše.” Jernej Ogrin
Lahko zaključimo, da testiranje za intolerance na hrano zaenkrat še ni relevantno orodje za ugotavljanje, katera hrana posamezniku “škodi”. Pozitivni rezultati na testu predstavljajo izpostavljenost določenim živilom v zadnjem časovnem obdobju, prisotnost IgG(4) protiteles v krvi pa je normalen odziv organizma – pomeni, da naš imunski sistem dela to, kar mora delati, še dodaja Ogrin.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov