Ustvarjalec in pisec, analitični raziskovalec pomena arhitekture in njenega dialoga s svetom tukaj in zdaj. Dejaven na številnih poljih, na katerih se stikata misel in praksa, je Miha Dešman že desetletja prisoten v domačem in mednarodnem prostoru. Humanist, ki se zavzema za uveljavljanje javnega interesa in pomena arhitekture v družbi. Urednik revije AB, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, predava tudi v tujini. Letos mu je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije za njegovo dosedanje delo podelila priznanje Platinasti svinčnik. Poslušajte arhitekta Miho Dešmana v pogovoru z Nado Vodušek.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Včasih živimo tako, kot da je vse, kar doživljamo, mislimo, čutimo, zgolj naša osebna stvar, naša last in da se noben drug ne more in tudi ne sme dotikati tega dogajanja. Preprosto želimo ostajati sami zase in zgolj zase. Drugi se nas ne tičejo ali vsaj zelo malo. Rečemo, da smo »zaprti sami vase«. Spet drugikrat živimo tako, da je vse, kar doživljamo, mislimo, čutimo, nekaj, kar lahko podelimo in tudi želimo podeliti z drugimi ljudmi okrog nas, zlasti s tistimi, ki so nam blizu in jih imamo radi. Preprosto želimo biti eno z drugimi, čutiti z njimi, skrbeti zanje, dihati z njimi. Govorimo, da smo »odprti v svet«.
Vendar poleg zaprtosti in odprtosti poznamo še eno modaliteto dojemanja sebe in sveta okrog sebe. To pa je modaliteta površine ali globine tega dojemanja, ko se naše samodojemanje in samorazumevanje gradi bolj na trenutnih in površnih ali pa na trajnejših vtisih in mislih. V modaliteti površine se počutimo kot plavalec, ki ga nemirno morje premetava sem in tja. Enkrat ga zrine v kak kot, drugič ga povleče na odprto morje, kjer morda uživa v dogajanju in novih obzorjih, ki se mu ponujajo. V modaliteti globine pa se počutimo kot potapljač, ki ne čuti valovanja na površini, temveč sledi tokovom v globini. Ti tokovi so lahko nevarni, ko nas morje vsrka vase in ne dovoli povratka na površino. Lahko pa nam nudijo osvobajajoči občutek izgubljanja teže in omejenosti. Podobno, kot je za plavalca najboljša kombinacija varnega spuščanja v globino in vračanja na odprto morje, je tudi za nas, plavalce v morju življenja najboljša kombinacija globokega dojemanja samega sebe, ki pa se ne izgublja v sebi, temveč se zmore vedno znova vrniti v odprtost do življenja. Morda najmanj ugodna pa je kombinacija površnega, a zaprtega dojemanja samega sebe. Kajti ta kombinacija nas lahko kaj hitro zapelje v ožine življenja, polne skritih pečin.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ko uporabimo izraz zdrava prehrana, večina naredi miselni preskok na točno določena živila in načine prehranjevanja. Mario Sambolec, specializiran strokovnjak za prehrano in predavatelj Fitnes Zveze Slovenije zato opozarja tudi na negativne posledice brezglavega in strogega sledenja vsesplošno prisotnim navodilom zdravega prehranjevanja, ki so lahko tako fizične, recimo kronično pomanjkanje energije, kot tudi psihološke.

V svetovalnem servisu gostimo Otmarja Babiča, kletarja iz kleti Radgonske Gorice, v kateri z vinom ali penino letno napolnijo okoli tri milijone steklenic. O procesih, ki pripeljejo grozdni sok do preobrazbe v vino ali penino, o razliki v tehnikah pridelave med vini in peninami in tudi o pomembnosti dobre letine v primerjavi z dobrim kletarjenjem se bomo z Otmarjem Babičem pogovarjali sredi Radgonsko-Kapelskih goric.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Tokat se lotevamo tedenskega dogajanja, ki je na evropskem političnem parketu zelo pestro. Proti koncu tedna bodo v ospredju predvsem voditelji EU, ki se bodo sestali prvič po diplomatskem kiksu predsednika vlade Janeza Janše. Ta si je prek družbenih omrežij (znova) nakopal žolčne odzive z Zahoda.

Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.

Poznamo dve Radgoni, ki sta povezani že skoraj od samega nastanka naselja. Gornja Radgona leži na pobočju Grajskega hriba, na desnem bregu Mure in sodi v Slovenijo, a je ohranila tudi svojo povezavo z Bad Radkersburgom, avstrijsko Radgono. Kako sta mesti povezani, kako sta se sploh razvili? Kako je življenje v tem delu Štajerske, ob reki Muri potekalo včasih, kako danes? Kdaj so zasadili prve trte, ki so Gornjo Radgono izstrelile na vinski ali "peninski" zemljevid Evrope? Kaj ponujata lokalna turistična in kulturna ponudba, kaj lahko izprosimo na Apolonijini poti in kje lahko potujemo v času in si pričaramo srednjeveško grajsko življenje? Vse izvemo na obisku: na sejmišču v Gornji Radgoni.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Koalicija ustavnega loka in poslanska skupina nepovezanih poslancev sta opoldne vložili interpelacijo o delu notranjega ministra Aleša Hojsa. Osnutek interpelacije je pripravila Levica. Hojsu očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi in za policijsko nasilje. Interpelacijo so dopolnili s svežimi Hojsovimi izjavami, povezanimi s prisluhi ministru Andreju Vizjaku.

Ostali poudarki oddaje:
- Po januarju spet presegli mejnik 2 tisoč okužb s koronavirusom na dnevni ravni.
- Hude kadrovske težave jeseniške bolnišnice, za pomoč prosijo dijake in študente.
- Umrl nekdanji jugoslovanski obrambni minister Branko Mamula.

Ostali poudarki iz oddaje:

- Pomanjkanje strokovnega kadra v jeseniški bolnišnici tako veliko, da ga iščejo celo ob pomoči družbenih omrežij
- Veliko povpraševanja je po lesu, večina slovenskih gozdov pa je v zasebni lasti, nujno je vključevanje zasebnikov v gozdno-lesno verigo,
-Zamisel dnevne sobe v idrijskem mestnem središču širijo še v šest drugih slovenskih mest.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Malo manj kot četrtina električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji, izvira iz jedrske elektrarne v Krškem. Ob predvideni vse večji porabi elektrike, omejeni življenjski dobi obstoječe nuklearke in predčasnem zapiranju Teša je vlada poleti naredila prvi korak na poti k drugemu bloku nuklearke – zanj je izdala energetsko dovoljenje. A kdaj bo čas za javno razpravo? Kako se bomo lotili nadaljnjih korakov, zlasti financiranja te orjaške investicije? Če se zanjo odločimo, bo namreč to največja investicija v zgodovini države. Smo pred tem dobro premislili o alternativah in ali sta nemotena oskrba in sledenje podnebnim ciljem mogoča tudi po kaki drugi poti?

V luči podražitev energentov in odpiranja vseevropske razprave o oživljanju ali opuščanju jedrske energije ponavljamo poletno razpravo voditeljice Erne Strniša z gosti:
– državni sekretar Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo,
– jedrski fizik Iztok Tiselj, Institut "Jožef Stefan",
– okoljevarstvenik Tomislav Tkalec, društvo Focus.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Za razliko od lisice vzame medved živali pod dežnik.
Pripoveduje: Nika Juvanova.
Napisala: Svetlana Makarovič.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Naši gosti, ki so nam bodo pridružili v terenskem studiu v Gornji Radgoni, prihajajo iz Murske Sobote, Kapele, Križevcev pri Ljutomeru in Gornje Radgone, njihova skupna točka pa je, da se šolajo na isti šoli. In sicer na gimnaziji v Avstriji. Zakaj so se odločili za Gimnazijo BORG v avstrijski Radgoni oz. Bad Radkersburgu? Kaj njim pomeni meja? Kako je pri njih potekalo covidno leto? Kako poteka učenje slovenščine na avstrijski gimnaziji, kako jim gre nemščina in kako so jih sprejeli avstrijski sovrstniki in učitelji? Kje se vidijo čez nekaj let - v tujini ali v domovini? Več izvemo v oddaji Gymnasium.

V oddaji Sami naši predstavljamo zgodbo o razstavi Romana Bezjaka: Arheologija nekega obdobja / Archeology of an Era. Udeležili smo se tudi ponedeljkovega odkritja spomenika, posvečenega hrvaškemu jezikoslovcu in književniku Ljudevitu Gaju. Govorili pa bomo tudi o sodobnem makedonskem jeziku z Emilijo Neškosko, prejemnico Dekanove nagrade Filozofske fakultete za magistrsko delo z naslovom Koncept makedonskega etimološkega slovarja.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Abbas Kiarostami (1940-2016) je bil iranski filmski režiser, scenarist in producent, pa tudi fotograf in pesnik. Režiral je več kot 40 filmov: kratkih, celovečernih, dokumentarnih in igranih. Njegova najpomembnejša dela so trilogija iz Gilana: Kje je hiša mojega prijatelja? (1987), In življenje teče dalje (1991) in Pod oljkami (1994); ter filmi Veliki plan (1990), Okus češnje (1997) in Veter nas bo odnesel s seboj (1999). Protagonisti v njegovih filmih so najpogosteje otroci, v dialogih, naslovih in temah njegovih filmov pa se velikokrat pojavijo verzi sodobne in klasične iranske poezije (pesnikov, kot so Rumi, Omar Hajam, Saadi ter Furough Farrokhzad in Sohrab Sepehri). Kiarostami je prejel več kot šestdeset iranskih in mednarodnih filmskih nagrad, med drugim zlato palmo canskega filmskega festivala za film Okus češnje ter srebrnega leva beneškega filmskega fesitvala za film Veter nas bo odnesel s seboj.
Večer pred retrospektivo Kiarostamijevih filmov: njegovi še neobjavljeni verzi v prevodu Žive Čebulj.

Tako kot imamo Slovenci radi svoje zimzelene popevke, jih imajo tudi Američani. Eden njihovih najuspešnejših in najbolj priljubljenih avtorjev popevk je bil skladatelj Cole Arthur Porter. Za prijeten konec dneva boste slišali nekaj njegovih najlepših večno zelenih skladb, ki jih bodo prepevali Mia Žnidarič, Michael Buble, Frank Sinatra, Tony Bennett, Ditka Haberl, Ella Fitzgerald in drugi. Oddajo pripravlja in vodi Anja Rupel.