Na nočni obisk pride 30-letni glasbenik iz Laškega, ki s skupino Dejan Dogaja že več let razveseljuje staro in mlado občinstvo po Sloveniji. S Poskočnimi muzikanti je začel svojo kariero, se preizkusil kot klarinetist in pevec, danes pa ga obožujejo številni mladi poslušalci. Znan je po izraziti irokezi, ki je njegov zaščitni znak. V glasbo in nastopanje je zaljubljen, morda se nekoč loti tudi vodenja otroške razvedrilne oddaje. Dejan Krajnc bo na Prvem nastopil malo po polnoči, ob spremljavi kitarista pa bo zapel tudi nekaj slovenskih popevk. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V Duhovni misli bo evangelijski pridigar Silvester Molan iz Krškega razpravljal o moči molitve kot povezave z Bogom in tudi notranje umiritve.

Na večjih koncertih mora nad prizoriščem stati približno 10 ali 20 ton luči, ozvočenja in preostale konstrukcije. Kdo opravi to delo in koliko časa pred takim dogodkom ali večjo prireditvijo se začne? Sogovornik: Martin Cvetko, direktor podjetja Prozvok.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Poletja v Sloveniji zaznamujejo visoke temperature. Če se te tudi ponoči ne spustijo pod 20 °C, govorimo o tropski noči. Takih noči je ob slovenski obali vsako leto več kot 20, drugod po Sloveniji pa manj. Tropske noči pa uvrščamo tudi med temperaturne skrajnosti, na podlagi katerih preučujemo, kako se spreminja podnebje. Tovrstne analize opravljajo tudi na ARSO. Od tam prihaja tudi tokratni sogovornik Matija Klančar.

Kakšno je življenje v od vojne razdejani Ukrajini? Kako uspešna je lahko protiofenziva in kaj je izhod iz vojne? Z novinarjem Ervinom Hladnikom Milharčičem se bo pogovarjal Matej Hrastar.

Z glasbenim kvizom izbiramo skladbo iz Radiosfere med tremi predlogi:
Faraoni - Ne bom pozabil na stare čase,
Jure Pukl - Broken Circles
in Tomaž Domicelj - Danes bo srečen dan.

Kako, kje in kdaj opravljati izpit za voditelja čolna, kaj vse je treba predložiti pri registraciji čolna ter tudi o drugih birokratskih zakonitostih, ki veljajo za podoročje pomorstva. Gost petkovega svetovalnega servisa za pomorce in tudi za tiste, ki bi to radi postali, bo Robert Škrokov, koordinator iskanja in reševanja na morju pri Upravi RS za pomorstvo.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Začenjamo na Brdu pri Kranju, kjer minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ekonomisti, predstavniki zdravstvenih zavodov in drugi strokovnjaki končujejo razpravo o dolgoročni vzdržnosti financiranja zdravstvenega sistema. Konferenca odpira dlje časa trajajočo razpravo, ki se bo do konca leta končala s konkretnimi predlogi vlade o financiranju zdravstva v prihodnje.

Druge teme oddaje:
- Med predlogi za krpanje finančne luknje povečanje doplačil iz žepa za zdravila in storitve
- O ustavnih spremembah za hitrejše imenovanje vlade najprej četverica strokovnjakov
- Občine pozdravljajo pripravljenost ministrstva pomagati pri vzdrževanju kulturne dediščine

Drugi poudarki iz oddaje:
-Primorci bodo čistili reko Vipavo s kajaki, kanuji in drugimi plovili.
-V Beli krajini pa nocoj začnejo Jurjevanje.
-Častitljiva obletnica hrastniških "pleharjev"

Okrevanje Ukrajine po vojni je trenutno ocenjeno na več kot 400 milijard evrov. Ob tem se ameriški predsednik Biden še naprej sprašuje, ali se bo njegov ruski kolega Putin za ohranitev nadzora v Ukrajini ali celo pri iskanju zmage zatekel k uporabi jedrskega orožja. Predsednik Biden pravi, da nevarnost uporabe taktičnega jedrskega orožja obstaja. Začetek tedna je prinesel sestanke ameriškega zunanjega ministra Blinkna v Pekingu. Se obeta izboljšanje odnosov? Predsednik Biden je le nekaj ur po prihodu Blinkna domov predsednika Šija posredno označil za diktatorja. Primer doslej neizrečenega, vsekakor.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Teden je zaznamoval prvi letošnji vročinski val. Vse je globoko pretresla smrt malčka v razbeljenem avtomobilu, dan pozneje je med neurjem moškega v avtomobilu pokončalo padlo drevo. So tudi to svareče posledice podnebnih sprememb, se sprašujemo in v tej luči je dobrodošla potrditev bolj ambicioznega nacionalnega energetskega načrta in podnebnega zakona. Da bi tudi revnejši svetovni jug lahko financiral podnebne spremembe so v Parizu pripravili konferenco o odpisu dolga državam v razvoju. Komentiramo tudi bruseljske proračunske načrte in se z azijsko dopisnico pogovarjamo o vroče-hladnem odnosu Kitajske z Zahodom in vlečemo vzporednice med Tajvanom in nesrečno Ukrajino. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina je letos med drugimi obiskal režiser kultnih akcijskih filmov Umri pokončno, Lov na Rdeči oktober in Predator John McTiernan. Ocenili bomo film Sveti pajek iransko-švedskega režiserja Alija Abbasija, za katerega je glavna igralka Zar Amir Ebrahimi prejela nagrado za najboljšo igralko v Cannesu, in intimno dramo Varen kraj, za katero je hrvaški filmar Juraj Lerotić prejel vodomca na Ljubljanskem filmskem festivalu in nagrado za najboljši prvenec v Locarnu, če omenimo le dve odlikovanji. Poleg tega bomo poročali o mednarodnem posvetu, ki ga je v začetku meseca organiziral Slovenski filmski center. V ospredju so bili izzivi, s katerimi se morajo soočiti javne politike, če želijo slovenskemu filmskemu sektorju omogočiti nov zagon za strateški preboj.

O Hubertovi čudežni torbi, čarovniji, ki se lahko zgodi le na kresno noč, in pismih, ki bodo šele razveselila naslovnike.
Pripovedovalec: Matej Puc.
Napisala: Bina Štampe Žmavc.
Urednica oddaje: Alja Verbole.
Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič.
Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel čebele in Čebelice, maja 2020.

Znani britanski umetnostni zgodovinar Kenneth Clark je nekoč pripomnil, da so si skoraj vse, kar ima v evropski kulturi trajno vrednost in pomen, pravzaprav izmislili že Grki in Rimljani. Med redkimi poznejšimi prispevki v zahodno civilizacijsko zakladnico, ki so po Clarkovem ultra-konservativnem prepričanju vendarle še vredni naše pozornosti, pa sodi koncept romantičnega ljubezenskega hrepenenja. Tega pa niso, kakor bi si človek mislil, iznašli Prešeren, Byron, Puškin, Leopardi in drugi liriki romantične dobe s konca 18. oziroma začetka 19. stoletja, temveč njihovi daljni pesniški predhodniki iz srednjega veka.
Nekako od 12. stoletja dalje je namreč po evropskih gradovih od južne Francije do osrednje Nemčije začela nastajati v ljudskih jezikih pisana poezija, ki je poudarjeno opevala ženske, njihovo presežno telesno in duhovno lepoto ter, kajpada, tudi njihovo izmuzljivost oziroma nedosegljivost. Literarna zgodovina je čez to pesniško tradicijo navsezadnje poveznila dva izraza – tiste pesmi, ki so nastale v romanskem okolju južne Francije, predvsem v provansalskem oziroma okcitanskem jeziku, je označila za trubadursko liriko, tiste, ki so nastale severno od Alp v srednjevisoki nemščini, pa za minezang.
Če provansalske trubadurje lahko, zahvaljujoč prevajalskim naporom Borisa A. Novaka, v slovenščini beremo že kakih dvajset let, nam je bogat in raznolik korpus nemške srednjeveške lirike doslej ostajal večidel neznan. No, to pa se je zdaj naposled spremenilo, saj je pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani pred nedavnim luč sveta ugledala antologija Minezang, ki jo je pripravila, prevedla in ji spremno besedo pripisala dr. Mateja Gaber, germanistka in lektorica za nemški jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Kako so torej pred osmimi stoletji hrepeneli v nemškem kulturnem okolju, kamor so, mimogrede rečeno, tisti čas sodile tudi slovenske dežele? So se po izpovedanih čustvih in ubeseditvenih postopkih nemški pesniki nemara razlikovali od svojih provansalskih kolegov? Kako je ta poezija vplivala na nadaljnji pesniški razvoj v Evropi? In, ne nazadnje, kako živo nas te pesmi nagovarjajo danes? – To so vprašanja, ki so nas bodo zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Gaber.

Ustavili se bomo v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer bo pouk potekal še nekaj dni in se z dolgoletno učiteljico Magdaleno Novak pogovorili kako bodo zaključili letošnje šolsko leto in kaj ga je najbolj zaznamovalo. Učenju slovenskega jezika bo pozornost med drugim namenjena tudi v pogovoru z lektorico slovenščine v Bratislavi dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na Slovaškem biva že dve desetletji. Seznanili pa vas bomo tudi z vsebino in udeleženci osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki bo prihodnji konec tedna v Vipavi.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Minilo je sto let od smrti pesnice Edith Södergran. Rodila se je leta 1892 v Sankt Peterburgu, živela je v Rusiji in na Finskem, pisala pa je v švedščini. Sodi med najpomembnejše švedske književnike 20. stoletja. Do smrti leta 1923 je izdala štiri pesniške zbirke, nastale pod vplivom francoskega simbolizma, nemškega ekspresionizma in ruskega futurizma. V slovenščini je dolgo skoraj nismo poznali. Izbrane pesmi je prevedla Silvana Orel Kos.

Interpretacija: Helena Peršuh,
glasbena oprema: Darja Hlavka Godina,
ton in montaža: Sonja Strenar,
režija: Ana Krauthaker.
Urednika oddaje sta Vlado Motnikar in Staša Grahek.
Produkcija leta 2012.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.