Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Petek je in čas, da se spomnimo jubilejev nekaterih glasbenikov. Danes se bomo treh, in sicer skladateljev Reinholda Glièrja in Carla Reineckeja ter pianista Raoula Pugna.

REINHOLD GLIÈRE: KONCERT ZA ROG IN ORKESTER V B-DURU, OP. 91
Rog: BOŠTJAN LIPOVŠEK, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: DAVID DE VILLIERS

FRÉDÉRIC CHOPIN: NOKTURNO ŠT. 5 V FIS-DURU, OP. 15, ŠT. 2
CARL MARIA VON WEBER: RONDO BRILLANTE V ES-DURU, OP. 62
Klavir: STÉPHANE RAOUL PUGNO

CARL REINECKE: TRIO ZA OBOO, ROG IN KLAVIR V A-MOLU, OP.188
Oboa: MAJA KOJC ,rog: BOŠTJAN LIPOVŠEK, klavir: KLEMEN GOLNER

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo Operno noč na Panorami in odprtje 1. mednarodnega baletnega festivala Plesne noči.

LUDWIG MINKUS: DON KIHOT, odlomki
PLES KITRI IN BASILA
SEGUIDILLA
PLES KITRI IN TOVARIŠIC
ADAGIO
VARIACIJE KITRI
DUET
ORKESTER VELIKEGA GLEDALIŠČA V MOSKVI, Dirigent: JURIJ FAJER

IVAN GRBEC: SONATINA ZA KLAVIR
Klavir: LEON ENGELMAN

Pesem Evropa po 5 dolarjev na dan iz zbirke Vrata ene najuglednejših sodobnih kanadskih književnic Margaret Atwood je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Vesna Jevnikar.

Zadnji del Glasbene jutranjice smo tokrat spletli okoli Carla Marie von Webra, zazvenela pa bo tudi glasba njegovih kolegov in znancev.

WOLFGANG AMADEUS MOZART: DIVERTIMENTO ZA GODALNI KVARTET ALI GODALNI ORKESTER V F-DURU, K. 138
KOMORNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: UROŠ LAJOVIC

CARL MARIA VON WEBER: KVINTET ZA KLARINET, 2 VIOLINI, VIOLO IN VIOLONČELO V B-DURU, OP. 34
Klarinet: MATIC KUDER, GODALNI KVARTET ACCADÉMIA: violina - MOJCA FORTIN in BETI BRATINA, viola: KRISTINA RAMŠAK, violončelo: ZORAN BIČANIN, kontrabas: GREGA RUS

JOHANN MICHAEL HAYDN: SIMFONIJA V C-DURU, ŠT. 18
SLOVAŠKI KOMORNI ORKESTER, dirigent: BOHDAN WARCHAL

ANTON DIABELLI / JULIAN BREAM: SONATA V A-DURU
Kitara: SANJA PLOHL

GIACOMO MEYERBEER/CONSTANT LAMBERT: baletna glasba DRSALCI
ORKESTER IZRAELSKE FILHARMONIJE, dirigent: JEAN MARTINON

Večina Fieldovih skladb se začne, pa tudi konča, tiho. Razlog za to je, da je bil virtuozen interpret in skladatelj hkrati. Poleg tega je bil eden najboljših pianistov svoje generacije. Njegovo tiho in skromno obvladovanje instrumenta je bilo zelo nenavadno, pa tudi očarljivo. Njegovo igro so označevali za domačo in prijazno do poslušalcev, opisovali so jo kot "sedenje ob domačem ognjišču". Ni bil karizmatičen zaradi veličastnosti in tehnike, temveč zaradi muzikalnosti in enkratne barve tona.

Koliko ljudi po vsem svetu se je znašlo v razmerah, zaradi katerih so bili prisiljeni zapustiti svoje domove? Kje in zakaj je največ ljudi v boju za golo preživetje prisiljenih zbežati od doma, kako to, da jih je v enem samem letu za skoraj 20 milijonov več, kako poskrbeti zanje in kako drugače se mora tega lotevati Evropa?

Mešani mladinski pevski zbor Veter je 19. maja 2023 pod vodstvom zborovodkinje Tereze Podlogar pripravil letni koncert v Mestnem muzeju v Ljubljani. Na sporedu so bile skladbe domačih in tujih skladateljev. V prvem delu so zazvenele skladbe Henryja Youlla, Nilsa Lindberga, Petra Planyavskega, Damiána Sancheza, Howarda Blakea, Ralpha Vaughana Williamsa, Jussija Chydeniusa in Mateja Kastelica. Pevce je pri klavirju spremljala pianistka Blanka Čakš.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V oddaji gostimo glasbenika, skladatelja in oblikovalca zvoka, ki sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk, ustvarja pa tudi glasbo za film, gledališče, performanse, multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina je letos med drugimi obiskal režiser kultnih akcijskih filmov Umri pokončno, Lov na Rdeči oktober in Predator John McTiernan. Ocenili bomo film Sveti pajek iransko-švedskega režiserja Alija Abbasija, za katerega je glavna igralka Zar Amir Ebrahimi prejela nagrado za najboljšo igralko v Cannesu, in intimno dramo Varen kraj, ki je hrvaškemu filmarju Juraju Lerotiću prinesel vodomca na Ljubljanskem filmskem festivalu in nagrado za najboljši prvenec v Locarnu, če omenimo le dve odlikovanji. Poleg tega bomo poročali o mednarodnem posvetu, ki ga je v začetku meseca organiziral Slovenski filmski center. V ospredju so bili izzivi, s katerimi se morajo soočiti javne politike, če želijo slovenskemu filmskemu sektorju omogočiti nov zagon za njegov strateški preboj.

Monsunska svatba, film uspešne režiserke Mire Naír, je eden tistih redkih, filigransko prefinjenih filmov, ki gledalcu razkrivajo nove neznane kulture in nam pri tem pravzaprav dokazujejo univerzalnost naših občutkov in razkrivajo krhkost temeljev na katerih gradimo svoj svet v komunikaciji s tistimi, ki jih imamo radi in ki nas obkrožajo.

Prav posebno mesto v Jarrettovi karieri predstavljajo solistični koncerti. Predstavljamo ploščo Bordeaux Concert, ki je bila posneta v živo v francoskem Bordeauxu leta 2016.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Zgodnje odkrivanje bolezni je seveda ključno za uspešno zdravljenje. Toda prve signale marsikdaj zlahka spregledamo. Pri številnih nevroloških boleznih recimo so dolgo tako rekoč neopazni. Dobro je znano, da lahko demenca počasi napreduje dolga leta, celo desetletja, preden se njeni simptomi jasno pokažejo. Prav tako težko je opaziti znamenja potencialnih nevroloških težav pri komaj rojenem otroku. A čeprav gre za znamenja, ki se človeškemu očesu hitro izmaknejo, so to hkrati naloge, pri katerih metode strojnega učenja lahko izvrstno pomagajo. Kako se lahko torej umetna inteligenca izkaže pri zaznavanju nevroloških motenj, bo v fokusu tokratnih Podob znanja, v katerih je gostja dr. Vida Groznik, docentka na fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije univerze na Primorskem in raziskovalka na fakulteti za računalništvo in informatiko univerze v Ljubljani.

Tokrat bomo v oddaji Recital predvajali dve Brahmsovi deli, in sicer bomo najprej slišali »Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25« in potem še »Klavirski kvintet v f-molu, op. 34«. Predstavili ju bodo glasbeniki: violinista Gabriele Pieranunzi in Fabrizio Falasca, violist Francesco Fiore, violončelist Danilo Squitieri in pianistka Giorgia Tomassi. Posnetka sta nastala 28. januarja letos v dvorani rimske univerze La sapienza.

Rembrandt Harmenszoon van Rijn ali na kratko kar Rembrandt, rojen leta 1606 v Leidnu na Nizozemskem, eden najpomembnejših in najvplivnejših umetnikov vseh časov, tudi avtor velikanske oljne slike Nočna straža, je znan kot mojster svetlobe – globino, tako prostorsko kot čustveno, je ustvarjal z dramatično igro senc in osvetlitev, ki so s strani padale na obraze in telesa. Ta učinek je posebej izstopil v črno-beli grafiki, kjer se je pokazala še ena njegova veščina – risba. Njegov opus obsega približno 300 grafičnih listov, v Narodni galeriji v Ljubljani pa si na razstavi z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra lahko ogledamo 43-ih njegovih grafik in dve matrici, ki prihajajo iz Muzeja Rembrandtova hiša v Amsterdamu. Dela so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, na primer "Kot v življenju", "Svetlo in temno" in "Oblikovanje lika". Rembrandt je vplival na številne umetnike poznejšega časa in tako so dodali še na primer grafike Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja, ameriškega likovnika iz 19. stoletja, pa Pabla Picassa in domači izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije; med drugim Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Ob razstavi je izšel obsežen katalog v slovenščini in angleščini. Morda se kdo še spomni izbora mojstrovih grafik leta 2000 v Cankarjevem domu, a kot pravijo, je "po skoraj četrt stoletja čas, da nove generacije spoznajo delo veličastnega umetnika." Pa tudi za drugačen koncept predstavitve gre tokrat, poudari vodja projekta Michel Mohor, višji kustos Narodne galerije. Torej, Rembrandt ostaja, pogled se spreminja, bi lahko rekli.

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev

Dolga knjiga v 32 delih (poslušanje traja devet ur) pripoveduje o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman postavlja v ospredje mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rojstno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost obdobja pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki so svoje življenje podarile novemu človeku, družbi in ureditvi.

Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič.

Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki ga poslušalke in poslušalci lahko pogosto slišijo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav nekakšno tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača osebno spoznal in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek.
Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bilo zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. Srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.''

Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico je poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravil še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.

Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom; občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Večeri so namenjeni neposrednim prenosom in komentiranim posnetkom orkestra Slovenske filharmonije, Simfonikov RTV Slovenija in Simfoničnega orkestra SNG Maribor ter mednarodno priznanih gostujočih orkestrov.

Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora in Simfoničnega orkestra Srednjenemškega radia pod vodstvom Dennisa Russlla Daviesa. Posnetek je nastal junija lani v Leipzigu, nanj pa sta se ujeli
koncertna uvertura Othello, op. 93 Antonina Dvořaka
in Serenada glasbi Ralpha Vaughana Williamsa.
Obe povezuje skupni imenovalec: Shakespearova dramatika.
V Dvořakovem primeru je to očitno, saj jo razkriva naslov,
Williamsova Serenada pa je nastala na besedilo iz Shakespearovega Beneškega trgovca.

Minilo je sto let od smrti pesnice Edith Södergran. Rodila se je leta 1892 v Sankt Peterburgu, živela je v Rusiji in na Finskem, pisala pa je v švedščini in sodi med najpomembnejše švedske književnike 20. stoletja. Do smrti leta 1923 je izdala štiri pesniške zbirke, nastale pod vplivom francoskega simbolizma, nemškega ekspresionizma in ruskega futurizma. V slovenščini je dolgo skoraj nismo poznali. Izbrane pesmi je prevedla Silvana Orel Kos.

Interpretacija: Helena Peršuh,
glasbena oprema: Darja Hlavka Godina,
ton in montaža: Sonja Strenar,
režija: Ana Krauthaker.
Urednika oddaje Vlado Motnikar in Staša Grahek.
Produkcija leta 2012.

V nocojšnji oddaji vas bomo opozorili na nekatere džezovske koncerte, ki se jih boste lahko udeležili v Mariboru v okviru letošnjega Jazz Lenta. Tako bomo poslušali glasbo tolkalca Manu Katcheja, pozavnista Freda Wesleyja in tria Delvon Lamarr Organ.