Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije. Kako lepo se je prebuditi v domovini, kjer se lahko veselimo drug drugega in skupaj že zjutraj zapojemo napitnico: Bog živi vse narode! Kje pojejo v svoji nacionalnem ponosu o drugih narodih, kot to delamo pri nas!? Zato naj bo tudi današnji praznik poln upanja, ki ga izraža naša himna: ki hrepene dočakat dan, da …
S to radostjo in zavestjo, da smo sami odgovorni za svojo državo in tudi za ves svet, si zapojmo našo himno. Ni nam treba gledati preveč okoli sebe, da vidimo, kako dobra in tehtna je bila odločitev tistega junija 91'. Saj so strahovi, saj so težave, lahko bi šlo bolje. Za vse lahko najdemo take in drugačne krivce. Ne moremo pa reči, da so vsega krivi drugi. Poglejmo samo trenutke, ko naši športniki poslušajo himno, ki se poje v slovenščini, ob kateri se dviga slovenska zastava in nosi pomenljive besede našega pesnika. Zavedamo se, da smo tu na tem svetu, oblikujemo ta svet in prinašamo nekaj svojskega celotni človeški skupnosti.
Pogosto vseeno slišimo, da tistega leta odločitev za neodvisnost ni bila nič posebnega, da nam bi šlo bolje, če ne bi prekinili s starim sistemom in državo. Tako tarnanje lahko razumemo, končno pa smo sami odgovorni, če se ne vključimo v družbeno življenje, če ne gremo vsaj na volitve in končno, če ne širimo vrednot, ki bi izboljšale naše skupno življenje. Ob vsem lahko navajamo Jezusove besede, da so ozka vrata zadovoljstva in široka, ki vodijo v pogubo. Kaj je nezadovoljstvo in nerganje drugega kot poguba za skupnost? In v današnjem evangeliju je tudi odgovor, kako lahko stopimo skozi ozka vrata. Vsi ga poznamo: »Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki.« Samo zahteve do drugih, pričakovanja, kaj vse bi moral kdo storiti, ne odpirajo vrat zadovoljstva. Če bomo trdili, da oblastniki nič ne naredijo za državljane; če bodo politiki trdili, kako se nič ne da narediti in državljani le izkoriščajo institucije, ne bomo odprli ozkih vrat zadovoljstva.
Ljudje smo si različni, to nas lahko bogati, če zmoremo to različnost sprejeti in živeti po zlatem pravilu, ki ga postavlja Jezus. Prešernovi verzi sledijo temu hrepenenju. Kaj je drugega želja, da naj žive vsi narodi, kot to, da se trudimo storiti drugim, kar sami želimo od drugih. Bodimo ponosni, da živimo v državi, ki ji je to glavno in glasno vodilo. Vsi verni smo še posebej povabljeni, da prosimo Boga za pravo modrost nas samih in še posebej teh, ki so odgovorni za našo državo, da bi znali odpirati ozka vrata zadovoljstva. Bog živi našo samostojno Slovenijo!

Pred slovesno razglasitvijo slovenske državnosti je bilo treba pred 33. leti poskrbeti za zamenjavo simbolov in oznak – starim je pač potekel rok trajanja. Opravek ni bil enostaven, ni bil lahek, čas pa je tiste dni v prvi polovici leta 1991 neusmiljeno bežal. Zgodbi o nastanku prve slovenske zastave tako na današnji Dan državnosti, 25. junija, namenjamo Torkov kviz!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Riitta Fagerholm Mosić prihaja iz Vante, mesta v bližini Helsinkov. Finko je v Slovenijo pred 16 leti pripeljal poletni oddih, med katerim je mimogrede obnovila slovensko poznanstvo še iz časa študija v Gradcu. Kdo bi si mislil, da bo preprosto vabilo na kavo tisti trenutek, ki bo njeno življenjsko pot obrnil v povsem novo smer. Tu je našla zaposlitev, je koordinatorica projektov v podjetju, ki se ukvarja z zbiranjem in analitiko podatkov, si ustvarila družino in zdaj živi v Ljubljani, kjer se je lani septembra srečala z Andrejo Gradišar. Med drugim ji je razkrila, zakaj poletij v nasprotju z večino Slovencev ne preživlja na Hrvaškem, pa tudi kaj finskega pogreša in v čem smo si Finci in Slovenci podobni. Več je podobnosti kot razlik, pravi. Več pa v oddaji Drugi pogled, ki sem jo pripravila Darja Pograjc.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Za praznični dan, poslušajmo skladbo Svobodno sonce 2021, ki so jo ob 30-letnici osamosvojitve ponovno posneli številni slovenski glasbeniki.

Ta - za mnoge praznično-dopustniški teden - bo tudi v znamenju druženj s Slovenci iz zamejstva in sveta. V državnem zboru bo v četrtek potekalo že 20. Vseslovensko srečanje, tokrat posvečeno mladim. Na konservatoriju za glasbo in balet bo nato sledila opereta Kot stari naredi je vedno prav, nastala na avstrijskem Koroškem, kot uvod v prireditve Dobrodošli doma. Nadaljevalo se bo v petek z ogledom Narodne in univerzitetne knjižnice, vrhunec pa bo v soboto v Celju s popoldanskim nastopom folklornih in pevskih skupin iz zamejstva in sveta. Dobrodošli doma je srečanje rojakov iz sveta – izseljencev in zdomcev – ter iz sosednjih držav, ki je leta 2011 nasledilo Izseljeniški piknik in Srečanje v moji deželi. V sinočnjih Sotočjih se je Mateja Železnikar o tem pogovarjala z dr. Borisom Jesihom. Takrat je bil državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, zdaj pa je predsednik Slovenske izseljenske matice, ki že drugič pripravlja prireditev Dobrodošli doma.

Torkovo dopoldne je rezervirano za različne poglede na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega pogosto sploh ne opazimo. V Intelekti poskušamo skupaj z uglednimi strokovnjaki z različnih področij – gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih – ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Slovenija praznuje dan državnosti. Kaj natančno praznujemo? Kakšen odnos imajo mladi do države? Kdo je pristen domoljub? Ali šola vzgaja dovolj za domoljubje in aktivno državljanstvo? Zakaj se mladi v povprečju bolj zanimajo za politiko kot pred leti? Kaj vpliva na njihovo politično zavest? Zakaj se je poglobil ideološki prepad med fanti in dekleti? O vsem tem v tokratni praznični oddaji, ko praznujemo 33. rojstni dan Slovenije.

Gostje:
dr. Mitja Sardoč, raziskovalec na Pedagoškem inštitutu;
dr. Tibor Rutar, sociolog, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru;
Nika Rojc, predsednica dijaške organizacije;
študenta Matic Urankar Kosec in Zala Trebežnik ter dijak Amadej Kobe.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Slovenska ljudska pravljica, ki pripoveduje o tem, da brez starih ljudi ne bi bilo modrosti.
Pripoveduje: Nada Bavdaž.
Slovenska ljudska/zapisala Kristina Brenk.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

​Desetnica, Zarčica in sončica, Kata katalena … so le trije izbrani naslovi balad ali drugače starih ljudskih pesmi, ki jih skozi prostor in čas vodi Bogdana Herman. »Vsa se spremenim v pesem,« zatrdi s sproščenim nasmehom in jasno dikcijo. Teža je v vsebini in izraz je pomenljiv: tako v pesmih, ki vodijo spomin do antične musiké, kot v osebnosti Bogdane Herman, ki pomeni življenjsko osmišljanje tega estetskega in etičnega pojma. Bogdana Herman je klasična humanistka: profesorica slavistike, učiteljica retorike, pesnica, raziskovalka in interpretka ljudskih ter umetnih pesmi. Več kot 170 posnetkov njenih izvedb je mogoče najti v arhivu nacionalnega radia. A to je le ena od njenih ustvarjalnih intenc. Je osebnost, ki razume večplastnost sporočil in ji je mar: za preteklost, sedanjost, prihodnost; za osredje in za obrobje. Z Bogdano Herman smo preživeli dan od jutranje kavice v Ljubljani, prek poetične terenske poti med Julijci in Karavankami, do čezmejnega delovnega obiska v dolini Rezije. In razgrnile so se bogate zgodbe. Dovolite, da jih delimo z vami.

Poganska slovanska plemena pod vodstvom staroste Svaruna se bojujejo s krščanskim bizantinskim cesarstvom pod vlado cesarja Justinijana in carice Teodore. Hunskemu poglavarju Tunjušu slovanska plemena uspe spreti med seboj in Ante naščuvati zoper brate Slovene. Tik pred spopadom se iz Bizanca vrne Svarunov sin Iztok in poskusi preprečiti bratomorno vojno. Iztok namreč v spremstvu popotnega pevca Radovana odide v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu Epafroditu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači in postane Iztokov zaščitnik. Vendar mladeniču, ki v bizantinski vojski postane general in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, ljubosumna carica Teodora in njen vojskovodja Azbad napovesta pogubo. Ko carica vrže Iztoka v ječo in želi vzeti vse premoženje Epafroditu, ta reši Iztoka, Ireno pošlje na varno k njenemu stricu, lastno glavo pa ohrani z domiselno zvijačo. Ob Iztokovi vrnitvi domov izbruhne bitka med Sloveni in Anti, to pa Iztok dobi z zmago Slovenov. Med praznovanjem zmage v gradišče med dekleta plane hunski poglavar Tunjuš in ugrabi Svarunovo hčerko Ljubinico, o čemer pa v četrtem delu.

Režiser: Igor Likar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih
Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Cvetka Šeruga Premk
Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden

Radovan – Polde Bibič
Iztok – Marko Mandič
Irena – Pia Zemljič
Svarun – Miha Baloh
Ljubinica – Iva Babič
Epafrodit – Ivo Ban
Tunjuš – Vlado Novak
Teodora – Nataša Barbara Gračner
Azbad – Jernej Šugman
Justinijan – Radko Polič
Rustik – Borut Veselko
Spiridion – Pavle Ravnohrib
Cirila – Petra Govc
Rado – Boris Kerč
Alanka – Manca Ogorevc
Bojan – Iztok Jereb
Viljenec – Janez Albreht
Velegost – Boris Juh

Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 ob sodelovanju Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe:
Ljudska/Janez Gregorc: Nocoj pa, oh nocoj
Ljudska/ Tadej Tomšič: Dve slovenski narodni
Ljudska/Jaka Pucihar: Da jora ta banerina - poje Eva Hren
Ljudska/Lojze Krajnčan: Oj, ta soldaški boben - solist David Jarh
Ljudska/Jože Privšek: So še rožce u hartelnu žalovale

Pisatelj, dramatik, publicist in novinar Miloš Mikeln je bil vsestransko dejaven ustvarjalec. Študiral je primerjalno književnost na Filozofski fakulteti in režijo na AGRFT, nato pa je bil režiser in umetniški vodja Prešernovega gledališča, pozneje še kot direktor Mestnega gledališča ljubljanskega. Vmes je delal v novinarstvu, močan pečat pa je pustil tudi v založništvu – dvanajst let je bil direktor Cankarjeve založbe in za svoj prispevek v slovenskem založniškem prostoru prejel Schwentnerjevo nagrado. Njegova leposlovna besedila zaznamujeta predvsem satiričnost in humor, roman Veliki voz mu je leta 1993 prinesel nagrado kresnik. Miloš Mikeln je bil v osemdesetih predsednik slovenskega centra PEN; na njegovo pobudo je bil ustanovljen odbor pisateljev za mir, ki mu je Mikeln deset let tudi predsedoval, med drugim prav v času osamosvojitve Slovenije. Spomine na ta čas je obudil v knjigi Lipov list. Demokratizacija in osamosvajanje Slovenije, osebna zgodba in osebni pogled.

Interpret: Jernej Gašperin;
režiserka: Ana Krauthaker;
glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednici oddaje: Staša Grahek, Tina Kozin;
posneto leta 2021.