Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti vnovične zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ne samo presušena zemlja, tudi ljudje se napajamo ob izvirih. Le da naše bivanje na zemlji napajajo številni izviri, ki se izlivajo v življenjski studenec. Ne, naši izviri, iz katerih želimo piti čisto in zdravo vodo, ne izvirajo samo iz majhnih in neznatnih skalnih razpok pod mogočnimi skalami, kjer ni človeške umazanije. Izviri, iz katerih se napajamo in črpamo moči za našo osebnostno rast in sobivanje, izvirajo iz medčloveških odnosov: doma, v šoli, v župnijskih občestvih, na delovnih mestih …
Tako kot zemlja, ki se že dolgo ni napojila čiste vode, ne more roditi sadov, tako je tudi z nami. Če vodo zajemamo samo iz umazanih in zastrupljenih studencev, potem ne moremo roditi zdravih in močnih sadov.
Ali ste se kdaj, cenjeni poslušalci in cenjene poslušalke, po dolgotrajni suši zazrli v zemljine razpoke? Ste opazili, kako različne so? Navpične, prečne, vzdolžne … vse do tistih najglobljih, prelomnih razpok. Če je suša dolgotrajna, potem seme, ki smo ga zasejali v zemljo, preneha kaliti in brsteti. Da si zemlja opomore, je potreben nov izvir čiste vode.
Tako je tudi z nami. Ko med nami zaradi človeške suše zazijajo globoke razpoke in se naše brazde zaradi rušilne sile prelomijo, potrebujemo novih in čistih izvirov vode. A začeti moramo zajemati v globokem studencu. Veliko lažje je preorati zemljo in preobračati brazde, da jo pripravimo za novo rast, kot pa orati po razbrazdani in prelomljeni človeški duši.
Razpoke, ki smo jih sposobni zadati drug drugemu, so trdovratnejše od razpok v zemlji. Ne poznajo se samo na obrazu. Te so vsaj vidne in zaradi njih smo lahko kdaj pa kdaj deležni tudi usmiljenja. Najbolj bolijo tiste ostre, neopazne in pritlehne razpoke, ki prizadenejo našo notranjost. Ne, ljudje nismo drug drugemu samo studenec čiste in zdrave vode. Zastrupljeni smo z napuhom, samovšečnostjo, ljubosumjem, sebičnostjo …
Ko se v naših studencih nabere preveč umazanije, sirkova krtača pomaga bolj malo. Čaka nas dolgo ribanje s krtačo iz žice ali celo iz jekla. Mogoče bo ta dovolj močna, da bo očistila in zgladila našo umazanijo. A v studencu bodo še vedno ostale razpoke, ki ne bodo držale vode.
Kako spolzke so lahko stopnice, ki vodijo k našemu izviru. Po njih ne hodimo sami, in če stopnice nimajo postavljene ograje in zaklenjenih vrat, po vodi bredejo tudi drugi ter za seboj puščajo blato.
Čeprav smo majhen izvir, lahko postanemo reka in drug drugemu izvir žive vode. Le zastrupiti ga ne smemo.
Zato ne pozabite. »Studenec v istem izviru ne more biti hkrati sladek in grenek? Tako kot smokva ne more roditi olive ali trta smokve? Tako tudi slan izvir ne more dati sladke vode.« (Prim. Jak 3,11–12.)

V Sloveniji najbolje uspevajo v Istri in Goriških brdih, najdemo pa jih tudi drugje. Ker zelo dobro uspevajo na območju Mediterana, predstavljajo pomemben del mediteranske prehrane. Najbolje je, če jih uživamo sveže, priljubljene so tudi sušene ali pa v marmeladah in džemih. O figah bo govor v današnjem Torkovem kvizu! Sogovornica: prof. dr. Metka Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Luz Soto Bravo se je v Slovenijo preselila iz tretje največje države v Južni Ameriki – iz Peruja. Svoje inkovske korenine je pognala v Kunovi v občini Gornja Radgona, kjer sta z možem ustvarila večkulturni meditacijski in ekološki center Pachamama, ki ga obiskovalci od blizu in daleč že dobro poznajo. »Življenje v sožitju z naravo nam prinaša zdravje in zadovoljstvo, Slovenci pa se niti ne zavedamo, v kako lepem okolju živimo,« je prepričana Indijanka Luz. Oba z možem sta človeka številnih talentov, sin Osho pa je navdušen nad kungfujem, vse bolje mu gre tudi kitajščina. Z Luz se je v Pachamama centru sredi Slovenskih goric marca pogovarjala Lidija Kosi.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Romi na sploh, tudi v Sloveniji, zavzemajo številne vloge v družbi. Vse več je tudi visoko izobraženih Romov. V Sloveniji imamo Rome, ki so policisti, zdravstveni delavci, socialni delavci, učitelji in vzgojitelji, imamo zelo uspešne športnike, kuharje, poslovneže, tudi politike. O dobrih zgledih iz skupnosti, tudi o tistih Romih, ki so svetovno znane osebnosti, pa tokrat z radijskim kolegom, novinarjem in voditeljem romskih vsebin na radiu in televiziji Slovenija Sandijem Horvatom.

Zadnje tedne je javnost razburjalo dogajanje okrog napovedanega koncerta Magnifica v ljubljanskem parku Tivoli. Zavod RS za varstvo narave ni izdal soglasja za izvedbo koncerta na izbrani lokaciji, koncertu pa ostro nasprotuje tudi več kot 130 krajinskih arhitektov, urbanistov in biologov. Kot navajajo v javnem pismu, bo večtisočglava množica ljudi skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na tem območju. Ti dogodki jasno kažejo, da bi morali upravljanju javnega prostora nameniti več pozornosti, časa in premisleka. Demokratičnost procesa, usklajevanje različnih pogledov in vključujoče sprejemanje odločitev bi morale biti osnove urejanja prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki oddaje:
- V Ormožu in Kostelu obnavljajo grajska kompleksa.
- 30 vipavkih otrok bi lahko jeseni ostalo brez vrtčevskega varstva. Kot kaže, do septembra še ne bodo dogradili prizidka.
- V Kopru se je zavlekla obnova najstarejše osnovne in srednje šole z italijanskim poukom.
- Devet porabskih malčkov se udeležuje tridnevnega tabora v murskosoboškem vrtcu.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Častnemu gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in v Bologni naj bi sledila večja podpora slovenskemu knjižnemu prostoru, pričakoval se je zagon. Velik del založnikov, stanovskih združenj in društev je zato še toliko bolj razočaranih, saj so letos prejeli celo manj sredstev, to pa je za slovensko knjigo nič drugega kot nazadovanje. Na ministrstvu za kulturo na drugi strani zavračajo očitek o drastičnem znižanju sredstev in obljubljajo, da bodo v prihodnje sredstva povečevali. Kako razumeti nasprotujoče si ocene o stanju slovenskega založništva? Kako velik je šok po Frankfurtu in Bologni? V tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Aleksandrom Čobcem in gosti:
ministrica za kulturo Asta Vrečko
direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar
direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc
profesor knjigarstva na ljubljanski filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Bo zmajčku res uresničila tri želje?
Pripoveduje: Gregor Geč.
Napisala: Matea Reba.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Dobro blago se hvali samo. Drži kot pribito. Glasno in ubrano, odprto in suvereno, prepričljivo in doživeto, vztrajno in disciplinirano pojejo Hrušiški fanti – ne le o devi, ki na oknu je slonela in na glavi šest je kit imela..., temveč kot stare sablje pridejo skupaj, pesmi letijo iz grl in se ne ustavijo do jutra, če tako nanese. Krepke, vojaške, legendarne in zgodbeno bogate pripovedne pesmi polnijo njihov seznam, ki je z ljudsko-glasbenega vidika pametnejši od Googla. Hrušiški fanti pojejo sami ali pa z gosti iz drugih glasbenih zvrsti, kot so Rudi Bučar, Volk Folk, Vruja in še mnogi drugi – organizirano letos že 20. leto To je sijajna skupina mož in fantov, čvrstih, pojočih glasov, v mali vasi Hrušica sredi Podgrajskega podolja, tam pod Brkini in pod Čičarijo. Njihov zanos in srčnost, ki botrujeta suverenim harmonijam, bomo spoznali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

V drugem delu kriminalistične serije se podajamo na podeželje, kjer inšpektor Miroslav Gaber skupaj s sodelavkama začne raziskovati na prvi pogled čisto naravne smrti krajanov v jeseni življenja … Pa je res tako?

Dvanajstdelna kriminalistična serija niza zapletene zločinske primere, ki jih lahko reši samo nezaupljivi in ironični inšpektor Miroslav Gaber. Med reševanji primerov pa ne bo manjkalo niti osebnih, intimnih zgodb inšpektorja in njegove ekipe.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Inšpektor Miroslav Gaber – Borut Veselko
Inšpektorica Brina Špik – Sabina Kogovšek
Patologinja Marjeta – Silva Čušin
Marija Tušek – Ljerka Belak
Gostilničar Janez Jančič – Ivo Ban
Lekarnar – Gašper Tič
Natakarica Silva – Nina Valič
Joža Kert – Marinka Štern

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2014.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe:
Benny Goodman/Lojze Krajnčan: Don't be that way – solist Borut Bučar
Mojmir Sepe/Lojze Krajnčan: Zemlja pleše – solist Borut Bučar
Mojmir Sepe/Lojze Krajnčan: Poletna noč – solist Borut Bučar
Marko Lackner: HIbernation-Score – solist Tadej Tomšič
Dominik Krajnčan/Lojze Krajnčan: ¾ – solist Dominik Krajnčan
Adam Klemm/Aleš Avbelj: 3 Stars – solisti Adam Klemm, Tomaž Gajšt, Blaž Jurjevčič, Bruno Domiter

Kornelijus Platelis (1951) velja za osrednjega litovskega pesnika, ki je od leta 1977, ko je objavil prve pesmi, izdal veliko pesniških zbirk, številne med njimi so bile tudi nagrajene. Njegova poezija ima velik pomenski in poetološki zamah, saj sega od liričnih do metafizičnih razsežnosti. Pesniški jezik v njegovih pesmih je odmerjen, osrednji temi pa sta vseskozi življenje in smrt. Objavljamo štiri njegove pesmi.

Prevajalca Andrej Rozman in Ona A. Čepaityte-Gams,
interpret Matija Rozman,
režiser Jože Valentič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2012.