Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in gospodarskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ugotovili so, da le pet minut sproščenega smeha zadostuje za sintezo in sprostitev primerne doze endorfinov ali hormonov sreče. Ti pripomorejo k sprostitvi, optimizmu in dobremu razpoloženju. Smeh je edino zdravilo, ki se ga lahko užije v neomejeni količini in nima stranskih učinkov.

V Svetopisemkih Pregovorih lahko preberemo: "Srce veselo daje dobro zdravilo, duh potrt pa kosti suši." Ta svetopisemski recept, ki je bil napisan pred skoraj 3000 leti podpirajo tudi ugotovitve strokovnjakov iz novejših časov. Ugotovili so, da smeh vzpodbudi delovanje imunskega sistema za 48 ur, medtem, ko pojav negativnega čustva ali neprijetne izkušnje ohromijo moč telesne obrambe za celih 24 ur.

Optimističnim ljudem se hitreje celijo rane, zdravijo akutna obolenja, kronični potek bolezni pa poteka bolj umirjeno in z manj zapleti.
Zanimivo je, da pri smehu obremenimo samo 14 obraznih mišic, pri jezi in nezadovoljstvu pa kar 72.
Verjetno se boste strinjali, da je človek z nasmehom tudi nekako lepši.

Smeh pozitivno vpliva tudi na okolico. Ljudje, ki se družijo z nasmejanim človekom, sčasoma tudi sami postanejo optimistični in dobrovoljni. In obratno, v negativnem okolju se lahko tudi sami navzamemo slabe volje in zamorjenosti.

Nekdo je nasmeh opisal takole: Največkrat deluje prav čudežno. Obogati tistega, komur je namenjen, in ne osiromaši tistega, ki ga podarja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihče ni tako bogat in niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. Z njim lahko vsak samo pridobi. Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav bližnjemu, pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot izgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednost samo, kadar se podarja.

Gotovo je, da se je bolje s smehom otresati sveta, kakor pa ga zalivati s solzami. Tudi Jezusovo priporočilo se glasi, naj hudo premagujemo z dobrim.
Če boste pri drugih iskali in izpostavljali tisto, kar je dobro, boste povzdigovali dobro, ki je v vas samih.

Ko boste utrujeni ali nesrečni, ko se vam bo zgodila krivica in vam bo hudo, se spomnite na nekaj, kar vas je v preteklosti nasmejalo. Pomislite na kaj vzpodbudnega in razmišljajte o dobrih rečeh.

Amelia Mary Earhart se je leta 1937 podala na pot okoli sveta in 2. julija s svojim navigatorjem izginila. Ravno ta mesec mineva 87 let od tega nesrečnega dogodka, zavitega v tančico skrivnosti, ki je še dodatno pripomogel k njeni prepoznavnosti v svetu. Več o neustrašni ameriški pionirki na področju letalstva, ki je premikala meje znanega na nebu in sprejemljivega v družbi, pa v današnjem Torkovem kvizu!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Huong Vu je odraščala v Hanoju. Ko je končala univerzitetno izobraževanje, se je v iskanju dela preselila na jug Vietnama v Hošiminh, spoznala Slovenca, ostalo pa je zgodovina. V današnjem ponovljenem Drugem pogledu izveste, da Slovencem ribja omaka ne diši najprijetneje, da pa si z Vietnamci delimo podobno ljubezen do goveje juhe. Tudi o filmu, snegu, birokraciji in še marsičem se je Darja Pograjc pogovarjala z Vietnamko, ki v Mariboru živi od leta 2011.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Pred 113. leti, se je rodila ameriška filmska zvezda Ginger Rogers, ki se je v filmsko in glasbeno zgodovino zapisala kot plesna partnerica Freda Astaira. Iz filma Swing time, poslušamo skladbo A fine romance, ki jo poje Fred Astair.

Že aprila smo v eni od Radiosfer z Alenko Kovačič, vodjo Govorne izvedbe na Radiu Slovenija, povedali več o projektu, ki omogoča, da do jezikovnih vsebin, ki jih pripravljamo na RTV Slovenija, dostopate na še več načinov oz. na več kanalih. Spomnimo se tega projekta, ki je že zaživel in dobil svojo obliko tudi na MMC-jevi spletni strani.

Saj je težko verjeti, a 26. julija bo Mick Jagger dopolnil 81 let. Paul McCartney je 82. svečko na rojstnodnevni torti upihnil junija, Bob Dylan pa jih ima celo že 83. Ni kaj, bogovi rocka so se postarali. In čeprav so tako njihovi koncerti kakor nove studijske plošče še vedno razprodani, se zdi čas kar primeren, da povlečemo končno bilančno črto pod glasbeno revolucijo, ki so jo omenjeni glasbeniki pa tudi njihovi že pokojni vrstniki – od Janis Joplin in Tine Turner do Jimija Hendrixa in Davida Bowieja – sprožili v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.
Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, ali klasični rock sploh še navdihuje ustvarjalke in ustvarjalce, ki danes kraljujejo na vrhovih lestvic popularne glasbe – od ameriške megazvezdnice Taylor Swift do kraljev korejskega popa, skupine BTS? Zanimalo nas je tudi, kako trajne so pravzaprav bile spremembe na poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se zgodile pod praporom rockovske glasbe. No, navsezadnje pa smo se tudi vprašali, ali je v sodobni, heterogeni, razsrediščeni in digitalizirani kulturni krajini glasba še naprej tisti ključni kulturno-umetnostni fenomen, ob katerem glavnina mladih odrašča, se pravi: išče svoj, od staršev in tradicije neodvisen vrednostni sistem, oziroma pogled na svet?
Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja sta nam pomagala iskati naša tokratna gosta: antropolog, predavatelj na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Rajko Muršič ter sociolog kulture, predavatelj na Oddelku za sociologijo iste visokošolske ustanove dr. Jože Vogrinec.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudari:
- V Mariboru od jutri novosti parkiranja: plačljivost na belih conah podaljšujejo do 20-ih.
- V Loškem Potoku ni tolikšnega nasprotovanja vetrnim elektrarnam, kot ga opažajo drugod po državi. Prvo izmed načrtovanih osmih vetrnic že gradijo.
- 12 slikarjev iz Slovenije, Armenije, Nizozemske, Španije, Avstrije in Ukrajine se udeležuje najstarejše slikarske kolonije v srednji Evropi Izlake - Zagorje.
- V teh vročih dneh ne pozabimo na hišne ljubljenčke. Tudi oni potrebujejo dovolj vode in ohladitev.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre odpotovalo največ slovenskih športnikov do zdaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let mogoče ne bomo več imeli veliko vrhunskih športnikov, za katere bi lahko navijali?

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Katarina in Urban najdeta morske ježke.
Pripoveduje: Srečo Špik.
Napisal: Miha Mate.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Po truplu v gozdu v prvem delu in sumljivih smrtih starostnikov na podeželju v drugem delu se tretji del tematsko posveča težavam z odvisnostjo od drog. Čaka vas napeta urbana zgodba o mladih ljudeh, ki so se izgubili v zapletenem vsakdanu.

Dvanajstdelna kriminalistična serija niza zapletene zločinske primere, ki jih lahko reši samo nezaupljivi in ironični inšpektor Miroslav Gaber. Med reševanji primerov pa ne bo manjkalo niti osebnih, intimnih zgodb inšpektorja in njegove ekipe.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Inšpektor Miroslav Gaber – Borut Veselko
Inšpektorica Brina Špik – Sabina Kogovšek
Babica Marija – Ivanka Mežan
Maja – Nika Rozman
Igor – Klemen Janežič
Soseda – Vesna Jevnikar

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2014.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe:
Jože Privšek: Utrip - solista Tone Janša, Petar Ugrin
Igor Lunder: Jazz Menu 1
Burt Buacharach/Hal David/Michael Abene: A House is not a Home - solisti Kurt Elling, Laurence Hobgood, Matjaž Mikuletič

Književnik Giorgio Bassani je italijansko in svetovno književnost 20. stoletja sooblikoval z Romanom o Ferrari, z epopejo judovskega meščanstva v šestih knjigah. V slovenskem prevodu Jožeta Stabeja imamo najbolj znani roman iz epopeje z naslovom Vrt Finzi-Continijevih, Milan Dekleva pa je predstavil Bassanija tudi kot pesnika: prevedel je izbor iz njegove poezije in ga naslovil Z rimo in brez. V Literarnem nokturnu lahko slišimo nekaj značilnih Bassanijevih pesmi iz omenjene knjige, in sicer pesmi Rasni zakoni, Galebi, September v San Giorgiu, Ne joči, Dolina Aniene, Ars poetica, Zdaj vem in Brindisi na novo leto.

Prevajalec Milan Dekleva,
režiser Jože Valentič,
interpret Jožef Ropoša,
glasbena opremljevalka Metka Burger,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto leta 2008.