Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Angleški pesnik in pisatelj Stephen Spender (1909-1995) je pisal kontemplativno, intelektualno, zelo osebno liriko. Njegovo pesem z naslovom Nenehno mislim nanje, ki so bili zares veliki je poslovenil Mart Ogen; leta 2005 jo je interpretiral dramski igralec Milan Štefe.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbeno zgodovinopisje Zoltána Kodályja uvršča v veliko trojico madžarskih skladateljev prejšnjega stoletja, skupaj z Bélo Bartókom, s katerim sta ga vezali tako pristno prijateljstvo kot generacijsko vrstništvo, ter pet let starejšim Ernöjem Dohnányijem, ki je ob pomoči svojega položaja v madžarski mednarodni glasbeni kulturi prvima dvema ves čas pomagal pri uveljavitvi njunega dela.

Baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović predstavljata cikel Lepa mlinarica, ki ga je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Več kot dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce.

Oddajo namenjamo slovenskemu skladatelju Juriju Mihevcu, ki se je rodil v Ljubljani leta 1805, po končani gimnaziji pa je na Dunaju študiral pravo. Študij je kmalu opustil in se posvetil glasbi. Deloval je kot učitelj glasbe in postal znan kot skladatelj spevoiger, kantat in klavirskih skladb. Okoli leta 1845 se je preselil v Pariz in tam uspešno deloval več desetletij. Pri več znanih založnikih je izdajal klavirske etude, poloneze, valčke, nokturne, serenade, mazurke, romance, variacije, uverture in parafraze na priljubljene operne arije. Izbor njegovih skladb je leta 2015 na nosilec zvoka posnela pianistka Marina Horak, ki je zpisala, da so Mihevčeve karakterne skladbe za klavir sijajen primer romantično obarvanega salonskega sloga, ki se odlikuje po šarmantni eleganci.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč (ponovitev).

Kaja Lin Jagodič Avguštin je plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja. Svojo umetniško pot je začela na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani in tam leta 2009 diplomirala. Plesno izobraževanje je nadaljevala v tujini in se pogumno podala v Izrael, kjer je nekaj let plesala v tamkajšnjih sodobnih plesnih skupinah. Po vrnitvi v Slovenijo je sodelovala s Kjaro Starič Wurst ter bila članica njene projektne plesne skupine Kjara's dance project. Izmenično je plesala v tujini in doma ter nastopila na domačih festivalih, kot sta Plesna Nacionala v Španskih borcih ter Fronta sodobnega plesa v Murski Soboti. Ustvarila je dve samostojni avtorski predstavi, leta 2019 predstavo z naslovom Corpus Aurora in leta 2022 Odtujenost. Oktobra lani je združila ustvarjalne moči s francoskim plesalcem in koreografom Mickaelom Marsom Riviérom in ustvarila plesni projekt Orbit_a.

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Estonski nacionalni simfonični orkester, katerega zgodovina sega v leto 1926, je letošnji koncertni niz Romantika končal 3. maja v Estonski koncertni dvorani v Talinu, orkester pa je znova vodil njegov glasbeni direktor in šef dirigent Olari Elts. Na koncertu je nastopila izjemna zasedba solistk, štiri mlade estonske hornistke Paula Ernesaks, Kairi Sosi, Eliise Tani in Kreete Jacob. Izvedle so Koncertni stavek za štiri rogove in orkester, op. 86 Roberta Schumanna. V drugi polovici večera je zazvenela Simfonija št. 4 Johannesa Brahmsa, ki je najdaljša izmed njegovih simfonij in dober povzetek skladateljevega celotnega simfoničnega opusa, za uvod pa je orkester premierno poustvaril Simfonijo št. 1 estonskega skladatelja Rasmusa Puurja.

Storilci kaznivih dejanj lahko na mestu zločina pustijo jezikovne sledi, ki predstavljajo ključno gradivo v kriminalističnih preiskavah. Izražanje je za vsakega človeka tako edinstveno, da bi ga lahko celo primerjali s prstnimi odtisi. O nekaterih najbolj odmevnih primerih in značilnostih forenzične lingvistike v pogovoru z doc. dr. Ano Zwitter Vitez, sodno izvedenko na področju forenzične analize pisnih besedil (ponovitev).

Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa.

Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, zveni v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, ki je odraščala v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Blondinka s Harvarda, v izvirniku Legally Blonde, je musical, ki so ga prvič uprizorili v San Franciscu januarja leta 2007. Podlaga za nastanek musicala sta film in roman z enakim naslovom. Musical namslika modno zavedno Elle Woods, ki se ji življenje obrne na glavo, ko jo zapusti njen fant Warren. Ker želi, zdaj nekdanjemu fantu, dokazati, da je veliko več kot le blondinka, mu sledi na pravno fakulteto, kjer se na vse pretege trudi vključiti med študente in seveda končati študij. Končno ji uspe presekati vsa pričakovanja, predvsem zato, ker ostane zvesta sebi in svoji očarljivi rožnati osebnosti. Glasbo in besedila songov sta za musical prispevala Laurence O'Keefe in Nell Benjamin, scenarij pa Heather Hach. Režijsko taktirko je imela v rokah Evelyn Rice, ki je za musical izbrala zasedbo, ki, kot so zapisali kritiki: ... nam pokaže kako zabaven je lahko musical.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Francesco Petrarca velja za najpomembnejšega italijanskega pesnika 14. stoletja, osrednjega pesnika renesančne lirike in začetnika italijanskega humanizma. Njegovo najbolj znano delo je pesniška zbirka Canzoniere, ki obsega 367 pesmi, od tega 317 sonetov. Zbirka je pozneje spodbudila široko razširjen tok petrarkizma. Ob 650. obletnici rojstva se pesnika spominjamo z Literarnim večerom, posvečenim njegovemu življenju in delu. Leta 1978 je predlogo zanj pripravil Andrej Capuder, ki je tudi prevedel izbrano poezijo.

Avtor scenarija: Andrej Capuder;
prevajalec: Andrej Capuder;
režiser: Aleš Jan;
bralka: Breda Hieng;
interpreti: Boris Kralj, Andrej Kurent, Kristijan Muck;
mojster zvoka: Vladimir Frank;
urednici oddaje: Maja Žel Nolda, Tina Kozin;
produkcija 1978.

Oddajo Po poteh elektroakustične glasbe smo tokrat namenili dvema južnoameriškima in mehiškemu skladatelju. Obiskali smo glasbene delavnice Alejandra Iglesiasa Rossija, Federica Schumacherja Rattija in Alejandra Montesa de Oca.

Književnik Giorgio Bassani je italijansko in svetovno književnost 20. stoletja sooblikoval z Romanom o Ferrari, z epopejo judovskega meščanstva v šestih knjigah. V slovenskem prevodu Jožeta Stabeja imamo najbolj znani roman iz epopeje z naslovom Vrt Finzi-Continijevih, Milan Dekleva pa je predstavil Bassanija tudi kot pesnika: prevedel je izbor iz njegove poezije in ga naslovil Z rimo in brez, v Literarnem nokturnu pa lahko slišimo nekaj značilnih pesmi iz te knjige, in sicer pesmi Rasni zakoni, Galebi, September v San Giorgiu, Ne joči, Dolina Aniene, Ars poetica, Zdaj vem in Brindisi na novo leto.

Prevajalec Milan Dekleva,
režiser Jože Valentič,
interpret Jožef Ropoša,
glasbena opremljevalka Metka Burger,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto leta 2008.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.