Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu so Suita courant Michaela Praetoriusa, Koncert za oboo in godala v d-molu Alessandra Marcella, Sonata v g-molu, KK. 426 Domenica Scarlattija, Simfonija za osem izvajalcev v a-molu, ZWV 189 Jana Dismasa Zelenke in Nokturno št. 3 v H-duru, op. 9/3 Frédérica Chopina.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V okviru Festivala Ljubljana bo v ljubljanskih Križankah gostoval Simfonični orkester konservatorija Vincenza Bellinija iz Catanie.

Predvajamo Kvintet št. 4 za kitaro in godalni kvartet v D-duru, G. 448, 'Fandango', Luigija Boccherinija in Otroške igre, malo suito za orkester, op. 22 Georgesa Bizeta.

V tednu, ko se začenjajo olimpijske igre, bodo tudi lirični utrinki skladni z duhom časa. In kaj imata šport in poezija skupnega, boste vprašali? Disciplino in navdih, zadovoljstvo ali razočaranje z doseženim rezultatom in še marsikaj.

Interpret je Urban Kuntarič.
Produkcija leta 2024.

Na sporedu bodo Gozdno šumenje, koncertna etuda v As-duru Franza Liszta; koncertna uvertura Othello, op. 93 Antonina Dvoržaka; Briljantna fantazija na teme Franza Schuberta za rog in klavir, op. 339/2 Carla Czernyja; Koncert za klavir v fis-molu, op. 69 Ferdinanda Hillerja; Tri mornarske pesmi za pihalni kvintet Malcolma Arnolda; Francoska suita za orkester Francisa Poulenca; Clownery za kvartet klarinetov Harryja Stalpersa in Sonata za violončelo in klavir v d-molu, op. 40 Dmitrija Šostakoviča.

Klavirske, komorne in vokalne skladbe Cécile Chaminade: Album des enfants/Album za otroke, Klavirski trio v g-molu, št. 1, op. 11, Mots d'amour/Ljubezenske besede

Cécile Chaminade se je rodila 8. avgusta 1957 v Parizu, ustvarjala je v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, umrla pa je 13. aprila 1944 v Monte Carlu. Kot virtuozna in inventivna pianistka je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. Njena zbirka obsega več kot 170 opusov del, približno 400 skladb (skoraj 200 jih je napisala za klavir), več kot 100 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov tistega obdobja ter vrsto komornih in orkestrskih skladb, komično opero, dramatično simfonijo za zbor in orkester ter simfonični balet. Klavirske skladbe Cécile Chaminade za klavir solo in klavirski duo obsegajo vse od miniatur za otroke do skladb v plesnih ritmih, od simfoničnih in koncertnih etud do obsežne klavirske sonate, od humorističnih etud do razpoloženjskih miniatur. Njena glasba je zelo spevna, močno občutena in dostopna širšemu občinstvu, v harmonskem pogledu delno kromatična, izrazno polnozvočna in elegantna, slogovno pa upošteva pridobitve poznoromantične francoske glasbe. Cécile Chaminade je bila zelo priljubljena v Angliji, v Londonu je redno izvajala klavirske recitale, večkrat je bila gostja britanske kraljice Viktorije, zelo uspešno pa je gostovala tudi v Združenih državah Amerike, v katerih so občudovalci njene glasbe ustanovili več klubov z njenim imenom. Leta 1913 je kot prva skladateljica prejela prestižno nagrado – Légion d’Honneur/legijo časti.

Oddajo bomo namenili izjemni glasbeni osebnosti – saksofonistu, klarinetistu, skladatelju, aranžerju, dirigentu, džezistu po duši in srcu Atiju Sossu. Znan je bil kot urejen fant, ki je znal z glasbo obnoreti. Nikoli ni posnemal, niti ameriškega džeza, razvil je svoj slog. Igral je vrhunsko, zato ga primerjajo z največjimi glasbeniki. Po diplomi se je v Franciji leto dni izpopolnjeval v improvizaciji na klarinetu in altsaksofonu ter igral z različnimi glasbeniki in sestavi. Njegov prihod v Plesni orkester Radia Ljubljana konec petdesetih let je bil velika pridobitev: dobili so zrelega glasbenika, odličnega melodika in sijajnega solista na klarinetu, hkrati pa odličnega altsaksofonista.

Visoko poletje je čas, ko velika večina rastlinja buhti od rasti. Tudi tako imenovane invazivne, torej tujerodne vrste, ki so se tako ali drugače na račun avtohtonih razrasle v zanje novem naravnem okolju. O njihovi prezrtosti smo že konec prvega desetletja v tem tisočletju posneli pogovor s takratnim docentom na ljubljanski biotehniški fakulteti, dr. Nejcem Joganom. Če vas tema zanima, presodite, kakšen je položaj v primeri s takratnim.

Poslušajte Jasno Nadles kot solistko s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v koncertih Božidarja Kantušerja in Andréja Joliveta.

Tokrat predstavljamo flavtistko Jasno Nadles iz Ljubljane, ki se je uveljavila doma in v tujini kot komorna glasbenica in solistka z orkestri. Z odliko je diplomirala na akademiji za glasbo v Ljubljani. Študij je nadaljevala na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu pri profesorici Ireni Grafenauer in v Parizu pri profesorju Gillesu Burgosu. Posveča se tudi izvajanju baročne glasbe in zgodovinski izvajalski praksi – v izvajanju flavte ''traverso'' se izpopolnjuje pri Stefanu Betu v Benetkah. Na Juilliardovi glasbeni akademiji v New Yorku je leta 2000 sodelovala z Jeanne Baxtresser, nekdanjo prvo flavtistko Newyorških filharmonikov. Jasna Nadles je ustanovna članica mednarodnega baročnega ansambla Il terzo suono, leta 2002 je soustanovila in umetniško vodi tudi Tartinijev festival v Piranu, ki se posveča izvajanju baročne glasbe. Kot solistka na flavti je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnela dva koncerta za flavto iz 20. stoletja: Koncert za flavto, godala in tolkala slovenskega skladatelja Božidarja Kantúšerja iz leta 1962 in Koncert za flavto in godala Francoza Andréja Joliveta, ki je bil napisan leta 1949. Kot solistka na flavti je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnela koncerta za flavto in orkester Božidarja Kantušerja in Andréja Joliveta. Poslušajte tudi pogovor z njo.

Zakaj je razsvetljenstvo s številnimi družbenopolitičnimi idejami, osredotočenimi na znanje, pridobljeno z razumom in na empirični osnovi, začetek in temelj moderne Evrope? Kaj je to kulturno, filozofsko in umetniško gibanje prispevalo k razumevanju človeka, znanosti, napredka in družbe? Ali bi se morali še vračati k razsvetljenskim idejam? O tem v pogovoru, ki je bil posnet leta 2010. Sodelujeta zgodovinar dr. Igor Grdina in filozof dr. Igor Pribac.

Godba Šion iz Osake je najstarejša japonska poklicna godba, ki je lani praznovala stoletnico in je bila dolga leta znana z imenom Mestna simfonična godba iz Osake. Je orjaški, najmanj sedemdesetčlanski orkester, ki po postavitvi še najbolj spominja na velike sredozemske godbe, posebno na španske, saj imajo v orkestru tudi violončele. In to je kot nalašč za izvajanje najdrznejših skladb za to zasedbo; ena takih je zagotovo tudi dramatična Barnesova Tretja simfonija, podnaslovljena »Tragična«. Njena uvodna stavka ste že slišali v prejšnji oddaji, danes pa boste poslušali še preostanek orjaškega dela. Mestna simfonična godba iz Osake igra pod vodstvom legendarnega Jošihira Kimure.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

A la francaise je bilo naslov koncertu, ki je 26. aprila 2023 zvenel v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije in na katerem je v sklopu cikla Tutti akademije za glasbo nastopil Pihalni orkester akademije. Ta od leta 2017 deluje pod vodstvom Mihe Rogina, ki za koncert vsako leto izbere vsebinsko zaokrožen program. Tokrat je torej segel po delih francoskih mojstrov, slišali bomo glasbo Lili Boulanger, Paula Faucheta in Florenta Schmitta, sama ritmično izrazna dela, v katerih se izrazi široka paleta zvočnih barv, ki jih pihalni orkester lahko prikaže z vsemi odtenki. Skladbe je orkester izvedel v izvirni francoski orkestraciji iz prve polovice 20-tega stoletja, ki predvideva tudi nekatere instrumente, ki danes niso več v uporabi, so jih pa glasbeniki nadomestili s sodobnimi alternativami.

Ponovitev oddaje, ki je bila na sporedu 13.novembra 2023.

Bojan Sedmak: Tnalo pesmi,
Tadej Golob: Oj, Triglav, moj dom,
Mateja Ratej: Rožengrunt.

Recenzije so napisali Miša Gams, Veronika Šoster in Milan Vogel.

Predvajali bomo Koncert za violino in orkester (1944) Lucijana Marije Škerjanca in Koncert za violo in orkester Marijana Gabrijelčiča. Solista bosta violinist Igor Ozirom in violist Mile Kosi.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, keksi Albert, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami ni veliko prostora za ustvarjalnost, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Slovenska literarna zgodovinarka in prevajalka Metka Zupančič je doma iz Celja. Predavala je na ljubljanski filozofski fakulteti, poučevala je tudi v Kanadi in na univerzi v Alabami v Združenih državah Amerike. Doktorirala je s temo Orfizem in polifonija v delih Clauda Simona. Objavila je več knjig, predvsem o mitih in duhovnosti v sodobnih romanih. Njen prispevek Selitve ali vprašanja kulture: moje, njihove ... je izšel v Glasilu kanadskih Slovencev leta 1997, na radiu smo ga prvič predvajali leta 2021.

''Na pošti sem vprašala stasitega mladeniča, ali je dvojezični napis znamenje, da mi lahko odgovori po francosko. Pa se je malce žalostno namuznil, skoraj nerodno mu je bilo, ko je priznal, da je eno leto francoščine, ki jo je imel v višjih razredih, že davno pozabil. Čeprav v Ottawi ne vzamejo ljudi v službo, če ne znajo francosko. Ista provinca, približno šest ur vožnje, a svet je popolnoma drugačen.''

Glasbeni vrinki, izbral jih je Mihael Kozjek, so bili odlomki iz skladbe Razglednice z neba Marjana Mozeticha. Oblikovalec zvoka eseja je bil Maks Pust, bralca Barbara Zupan in Jure Franko.

Na sporedu bodo štiri dela štirih različnih skladateljev v izvedbi Simfoničnega orkestra jugozahodnega radia iz Stuttgarta pod vodstvom dirigenta Hannuja Lintuja. Osrednji del večera bo Violinski koncert v D-duru Ludwiga van Beethovna s solistko, rezidenčno umetnico orkestra Isabelle Faust. Čakata nas še finska zvočna svetova s simfonično pesnitvijo Sanjski obraz Erkkija Melartina in Tretjo simfonijo Jeana Sibeliusa. Tudi četrti skladatelj v skupini je pustil pečat na Finskem: Italijan Ferruccio Busoni. Bil je profesor klavirja v Helsinkih. Tam je srečal tudi Sibeliusa. Oba sta bila dolgoletna prijatelja in sta drug drugemu tudi posvetila eno ali dve deli. Vendar pa je Busoni skladbo, ki jo bomo slišali, posvetil osebi, ki mu je bila veliko bližja kot njegov prijatelj, finski skladatelj: to je Busonijeva mati Anna, za katero je napisal »Berceuse élégiaque, op. 42« kmalu po njeni smrti jeseni 1. 1909.

Avtor je nenavadni naslov povzel po stari kitajski basni, ki pripoveduje o prepletanju resničnosti in domišljije, pa tudi o njuni različnosti. Naa tej podlagi je komedijski zaplet oblikoval tako, da je eno izmed razširjenih duševnih navad sodobnega človeka – beg iz resničnosti v domišljijo – obrnil na glavo. Kje bo glavni lik Robert navsezadnje našel svoje mesto: v domišljijskem svetu ali vsakdanjem življenju?

Režiserka: Elza Rituper
Prevajalec: Franc Zagoričnik
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc

Robert – Brane Grubar
Miličnik – Marko Simčič
Boca – Uroš Maček
Maja – Majda Grbac
Šef – Boris Cavazza
Mama – Vera Per
Hal in Hamlet – Ivan Rupnik
Kraljica iz Sabe – Marinka Štern
Ramzes – Pavle Ravnohrib

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih radia Ljubljana oktobra 1989.

Glasbena medigra.

Debora Vogel (roj. l. 1902, umrla l. 1942), poljska filozofinja, pesnica, pisateljica in kritičarka židovskega rodu, je študirala v Lvovu in Krakovu in doktorirala iz Heglove filozofije. Teoretično se je ukvarjala z avantgardnimi tokovi v likovni umetnosti, pa tudi s poetiko modernističnega eksperimentalnega pisanja. Pisala je v poljščini in jidišu. V pesniških zbirkah Figure dneva (iz. l. 1930), Lutke (iz l. 1934) in Legenda srebra (iz l. 1935) je kubistično-konstruktivistični eksperiment prenesla v medij jezika. V knjigi Cvetijo akacije (izšli l. 1935), zbirki kratke proze, ki jo je imenovala montaže, odpravlja hierarhijo pojavov sveta, ko niza skope opise njihove raznovrstnosti in simultanosti v tehniki, prilagojeni vročičnosti moderne dobe. Tudi ljudi vidi kot lutke in jih tako popredmetene opisuje v kategorijah geometrijskih in fizikalnih lastnosti, njihove usode brez individualnih potez pa samo kot tipične in univerzalne. Izbor montaž iz knjige Cvetijo akacije je prevedla Jana Unuk.

Interpretira Sabina Kogovšek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič,
režija Igor Likar in Ana Krauthaker,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija leta 2019.

Predvajali bomo skladbe Chicka Coree, prirejene ali napisane za veliki orkester. 23. julija bo njegove skladbe v ljubljanskih Križankah izvajal Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA pod vodstvom šefa dirigenta Josepa Vicenta. Španski orkester je bil letos s svojo zgoščenko glasbe Chicka Coree nominiran za nagrado grammy. Orkestru se bodo pridružili Trio pianista Emilia Solla, basista Jorgeja Roederja in bobnarja Frenca Nemetha, pevec flamenka in saksofonist Antonio Lizana, trobentač David Pastor ter kubansko-ameriški saksofonist in klarinetist Paquito D‘Rivera.