Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Romantične prizore Enriqua Granadosa, Balado v Des-duru za violino in klavir Rista Savina, Lipovškovo Drugo suito za godala in Dve fugeti Benjamina Ipavca.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Štiri balade, op. 10 Johannesa Brahmsa in četrti stavek Klavirske sonate št. 2 v E-duru Ericha Wolfganga Korngolda.

Ljubiteljski pesnik Jožef Novak se je konec 19. stoletja rodil v vasi Veščica pri Murski Soboti, pot pa ga je kot tedaj številne druge vodila v Ameriko. Tam se je začel ukvarjati tudi z literarnim ustvarjanjem, narodno in kulturno življenje je bilo v ameriškem Betlehemu namreč zelo razgibano. Njegove pesmi, ki so nastale med letoma 1928 in 1929, so izhajale v časopisu Amerikanski Slovencov glas, pred leti pa so izbor njegove poezije izdali tudi pri nas. Novak je pisal o svojih življenjskih izkušnjah, gre za pesmi z izseljensko-domovinsko tematiko, ljubezenske pesmi, pesmi o naravi in življenjsko izpovedne pesmi. Pisane so v narečju, opazen pa je tudi vpliv ljudskega pesništva.

Interpret Jožef Ropoša.
Produkcija 2019.

Ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom poslušamo odlomek iz pogovora s prekmurskim skladateljem Slavkom Šuklarjem ter njegov koncert Tisa za violončelo in orkester, ki se opira na prekmursko melodiko. Zazvenele bodo tudi različne priredbe prekmurskih ljudskih pesmi, ki so jih napisali skladatelji Radovan Gobec, Ambrož Čopi, Mojca Prus, Uroš Krek, Katarina Pustinek Rakar, Alojz Srebotnjak, Gašper Jereb in drugi, prisluhnili bomo tudi vokalno-instrumentalnim zasedbam, specializiranim za izvajanje ljudske glasbe, kot so Ženska vokalna skupina Stu Ledi, ansambel Trutamora Slovenica in ansambel Vedun. Zazvenelo bo nekaj del slovenskih skladateljev, ki so navdih za svoje skladbe našli prav v prekmurski glasbi, Glasbeno jutranjico pa bo zaokrožil posnetek s koncerta Akademske folklorne skupine France Marolt, ki je izvedla nabor prekmurskih plesov.

Počitniške termine Zborovskega panoptikuma izkoriščamo za ponovitve najodmevnejših oddaj:
ena izmed njih je bila tudi na temo novih, kar štirih digitalnih albumov z naslovom Prepletanja.

Marko Pogačnik, ki je nedavno dopolnil 80 let, je eden izmed začetnikov konceptualizma na Slovenskem, predvsem pa s svojim ustvarjanjem in delovanjem že leta in desetletja presega antropocentrizem in njegov značilni nihilizem. Nekatera obdobja njegovega delovanja so morda bolj znana, tako njegovo delovanje v skupini OHO ali pa v poljedelski in umetniški komuni v Šempasu. Znano je tudi, da je avtor slovenskega grba. Več o sebi je Marko Pogačnik povedal v pogovoru z Markom Goljo, ki je nastal leta 2012, ko so v Moderni galeriji v Ljubljani pripravili njegovo veliko retrospektivno razstavo z naslovom Življenje umetnosti – umetnost življenja.

V tokratni oddaji Oddaljeni zvočni svetovi vam bo Tomaž Rauch predstavil tradicionalno glasbo ljudstva Garifuna, ki živi ob karibski obali Srednje Amerike.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Vsako leto tudi na Programu Ars predstavljamo letno poročilo varuhinje pravic gledalcev, bralcev in poslušalcev. Ob tej priložnosti gostimo Marico Uršič Zupan, ki je zbrala nekaj podatkov, ki se nanašajo tudi na naš program.

Glasbena medigra.

Sedemnajsti avgust je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan je leta 1919 Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti spet združeni z matičnim narodom. Prekmurje je 12. avgusta 1919 zasedla vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.
V oddaji Razgledi in razmisleki objavljamo besedilo etnologa in slavista, literarnega zgodovinarja in prevajalca Vilka Novaka (živel je med letoma 1909 in 2003) o kulturnih stikih med Prekmurjem oziroma Slovensko krajino, kot so ga tedaj imenovali, in Slovenci v matični domovini. Objavljeno je bilo leta 1935 v knjigi z naslovom Slovenska krajina: zbornik ob petnajstletnici osvobojenja.

Bere Ivan Lotrič.

Poslušajte te izvajalce in skladbe:
Petar Ugrin: Emina (Privšek)
Carmen Souza: Nutville (Silver)
Michel Camilo: Just Kidding (Camilo)
Regina Carter: Reverie (Debussy)
Gregory Porter: Quizas (Rodrigo)
Stacey Kent: Photographia (Jobim)

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Ameriški violinist Gil Shaham in japonski pianist Akira Eguči sta 31. oktobra lani nastopila v Koncertni dvorani Mestne opere v Tokiu. Obsežen spored je obsegal dela sedmih skladateljev, od katerih smo za predvajanje tokrat odbrali Rondo v C-duru, K. 373 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Sonato za violino in klavir št. 3, poimenovano Nigunim sodobnega izraelskega skladatelja Avnerja Dormana, in Sonato za violino in klavir št. 1 v A-duru, op. 13 Gabriela Fauréja.

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom na Arsu zaznamujemo tudi z Izbrano prozo, z odlomkom iz romana Strici so mi povedali pisatelja in urednika Miška Kranjca. V romanu pisatelj mojstrsko slika izginjajoči svet, v izbranem odlomku pa se poslovi od mame ...

Interpret Aleš Valič,
režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Marko Golja,
produkcija 2024.

Sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Mojstri pevci so bili nemški pesniki in pevci, ki so se navduševali za umetnost.

Tradicija mojstrov pevcev se je pojavila v poznem srednjem veku, ko so obrtniki in trgovci poskušali obnoviti propadajočo umetnost minezengerjev. Ustanavljali so pevske šole, prvo že v 14. stoletju v Mainzu, potem v Zgornjem Porurju, Strasbourgu, Frankfurtu, Würzburgu, Zürichu, Pragi, Augsburgu, Breslawu, Görlitzu in Danzigu. Najpomembnejša šola pa je bila v Nürnbergu, ki je bil takrat poleg Kölna in Augsburga največje in najpomembnejše nemško mesto. Mojstri pevci so se pogosto sestajali v mestni hiši, v cerkvi, v Nürnbergu pa v cerkvi sv. Katarine. Trikrat na leto – za veliko noč, binkošti in božič – so bila pevska tekmovanja.
V glavnih vlogah nastopajo: Tomislav Mužek kot Walther von Stolzing, Nicole Chevalier kot Eva, Gerald Finley kot Hans Sachs, Jongmin Park kot Veit Pogner, Leigh Melrose kot Sixtus Beckmesser in Sebastian Kohlhepp kot David. Zbor in orkester Kraljeve opere iz Madrida vodi Pablo Heras-Casado.

Slovenski pesnik in pisatelj Dušan Šarotar bo v središču pozornosti na bližajočem se mednarodnem literarnem festivalu Vilenica. Izbrali smo nekaj pesmi v prozi iz njegove najnovejše zbirke Nikomah poroča. Knjiga se nanaša na Aristotelovo Nikomahovo etiko, saj je prav etični premislek tudi v središču Šarotarjeve poetične knjige.

Interpretira Blaž Šef,
glasbena oprema Luka Hočevar,
zvok in montaža Urban Gruden,
režija Saška Rakef,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2024.