Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Romanesca za violino solo z neobvezno spremljavo, op. 3 Biagija Marinija, Koncert za orgle in orkester v B-duru, op. 7/1 Georga Friedricha Händla, motet Nulla in mundo pax sincera, za sopran, godala in basso continuo, RV 630 Antonia Vivaldija in Beethovnov Sekstet za dva rogova in godala v Es-duru, op. 81b.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Kvartet za flavto in godala v A-duru Saveria Mercadanteja in Sonata v G-duru (transkripcija za rog in orgle) Jeana Baptista Loeilleta.

Dnevi poezije in vina 2024
Dunya Mikhail (1965) je iraško-ameriška pesnica in pisateljica, prejemnica Unescove nagrade sharjah za arabsko kulturo in nagrade Združenih narodov za človekove pravice za svobodo pisanja. Med drugim je avtorica nagrajenih pesniških zbirk Vojna gará, Dnevnik vala zunaj morja, Iraške noči in V njenem ženstvenem znaku. S knjigo Čebelar se je uvrstila med finaliste za nacionalno književno nagrado in v ožji izbor za nagrado PEN/John Kenneth Galbraith, z romanesknim prvencem Ptičji tatu pa v ožji izbor za mednarodno nagrado za arabsko prozo. V pesmi z naslovom Moja pesem vas ne bo rešila se dotika vojne tematike.

Prevajalca Mohsen Alhady in Margit P. Alhady,
interpretka Mojka Končar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Na sporedu Češka suita Antonína Dvořáka, Kresna – rapsodija na belokranjske ljudske pesmi, za klarinet in klavir, Helene Vidic, Koncert za flavto in orkester, op. 39 Lowella Liebermanna, Niagarski slapovi z vodo, za dve kitari, Nejca Kuharja in Štirje morski interludiji iz opere Peter Grimes, op. 33a Benjamina Brittna.

Francoska šesterica je dobila ime leta 1920 po naslovu članka glasbenega kritika Henrija Colleta z naslovom Pet Rusov, šest Francozov in gospod Satie. Skupina se je družila, komponirala in prirejala koncerte razmeroma kratek čas. Ko so se člani razšli, so se individualno najbolj uveljavili Poulenc, Milhaud in Honegger. Pa vendar sta njihovo ustvarjanje in povezanost z drugimi takratnimi umetniškimi gibanji zaznamovala zgodnje obdobje med vojnama. Delovali so v Parizu, ki je v tistem času doživljal enega izmed vrhuncev kulturne in umetniške produkcije.

Oto Pestner je verjetno najboljši slovenski pevec s prekrasnim in izjemnim tenorjem. V zadnjih desetletjih tudi sklada, aranžira in producira. Današnjo oddajo bomo namenili predvsem njegovim interpretacijam jazzovskih standardov in jazzovskim priredbam dveh njegovih uspešnic.

V sklopu poletnih ponovitev vas tokrat vabimo, da prisluhnete pogovoru, ki je nastal ob 302. obletnici razglasitve proste plovbe po Jadranu leta 1717 in dve leti manj od razglasitve statusa pristanišč brez carin mest Trst in Reka leta 2019 na Univerzi na Primorskem v Kopru. Beneška republika je do takrat »Beneški zaliv«, kot so mu rekli, po lastnem notranjem pravu razlagala kot lastno ozemlje oziroma morje in temu ustrezno od vsake ladje zahtevala plačilo pravice do vplutja in trgovanja. Sogovornika sta bila zgodovinarka dr. Nadja Terčon s Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran in osrednji organizator s tamkajšne Fakultete za humanistične študije, prof. dr. Aleksander Panjek. Mednarodni simpozij z raziskovalci iz ZRC SAZU in Univerze Milano Bicocca niso toliko pripravili zaradi okrogle obletnice kot pa kot poskus vzbuditi večji raziskovalni interes za pomorsko zgodovino prebivalcev Slovenije in okolice Trsta.

Catherine King, harfistka Frances Kelly in gambistka Asako Morikawa so v radovljiški graščini predstavile izbor vokalne komorne glasbe od 12. do 21. stoletja, nocoj poslušajte prvi del.

Oddajo Ženske v svetu glasbe prvič posvečamo izvrstni britanski mezzosopranistki Cathering King, ki je v drugem obdobju Festivala Radovljica večkrat nastopila na komornih koncertih in izvedla pester izbor vokalnih in vokalno-instrumentalnih skladb od srednjega veka in renesanse do najnovejših skladb 21. stoletja. Študirala je na fakulteti Trinity College univerze v Cambridgeu in na akademiji Guildhall School of Music and Drama v Londonu. Redno nastopa kot solistka, njen repertoar pa obsega glasbo od 11. stoletja do sedanjosti, vključno s številnimi novimi deli sodobnih skladateljev. Mezzosopranistka Catherine King je nastopila v triu na 22. Festivalu Radovljica 2004, ki je bil posvečen glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti žensk. V triu s harfistko Frances Kelly in z gambistko Asako Morikawa je izvedla pestro sestavljen in inventiven koncertni spored La Cecchina / Ptica pevka in v njem predstavila skladbe Hildegarde iz Bingna iz 12. stoletja in Francesce Caccini, ki je ustvarjala v 1. polovici 17. stoletja. Predstavili jih bomo v prvi oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, prihodnji teden pa se bomo posvetili sodobni glasbi in posnetkom prvih izvedb naročenih skladb slovenskih in angleških skladateljev.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Tokrat se z novim nizom oddaj selimo v skrajne zvočne višave, h glasbilu, ki je tako zelo nepogrešljivo v vsakem orkestru in tudi godbah. Ki seže tako z zvenom kot tudi s samim položajem v vrh tako partiture kot orkestrskega zvena. Glasbilo, ki je na videz tako drobno, da ga glasbenik lahko spravi v varžet, a po zvenu tako predirno, da brez težav preglasi vse pod sabo. Seveda je govor o pikolu, tej najmanjši flavti, tem žvrgolečem pevcu med glasbili, tem najbolj okretnem od vseh, tem nezgrešljivem, a po drugi strani nepričakovano prezrtem, ko je govor o glasbi zunaj njegove običajne vloge v orkestru. Najprej bomo pikolo spoznali skozi Sonato za pikolo in klavir Rudija Tasa in Variacije na temo Guillaumeja de Machatua "Dame, ne regardes pas". Glavni izvajalec je pikolist Peter Verhoyen.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Pred nami je drugi del koncerta cikla Tutti Akademije za glasbo, ki je potekal 9. aprila v Cankarjevem domu. Takrat je prvič v Sloveniji zazvenela Simfonija Antarktika Ralpha Vaughana Williamsa, in sicer v izvedbi Simfoničnega orkestra, Mešanega in Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo, sopranistke Katarine Zorec, organista Uroša Peleta in dirigenta Simona Dvoršaka.
Delo temelji na glasbi za film Scott z Antarktike, ki slika ekspedicijo na Antarktiko Terra Nova, katere člani odprave so zmrznili le 11 milj pred zalogo, ki bi jim sicer rešila življenje.
Vaughana Williamsa je navdušila ideja, da bo z glasbo slikal sneg in snežne viharje, hkrati pa ga je osupnila nesposobnost načrtovalcev odprave – za pet ljudi so recimo s seboj vzeli le zalogo hrane za štiri, poleg tega niso znali uporabljati pasje vprege. Amatersko načrtovanje tako zahtevne odprave je razjarilo in navdihnilo Vaughana Williamsa, njegova glasba, simfonija pa je že ob krstni izvedbi navdušila občinstvo.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

V poslušanje ponujamo dela Slavka Osterca, Primoža Ramovša in Pavleta Merkùja z neobaročnimi in neoklasicističnimi potezami.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.

Nobelovec, nemško-švicarski pisatelj in slikar Hermann Karl Hesse je prepoznavnost dosegel z deli, kot sta Siddharta in Stepni volk. Rodil se je 2. julija 1877 v Calwu, Nemčiji, in umrl 9. avgusta 1962 v Montagnolu, Švici. Napisal je tudi esej Čarovnija knjige, v reviji Sodobnost objavljen leta 2004, na radiu pa smo ga prvič predvajali leta 2022.

"Danes je, tako se zdi, svet pisave in uma odprt vsakomur; kdor se obotavlja, bo celo na silo potisnjen vanj. Danes, tako se zdi, pomeni sposobnost branja in pisanja le malo več kot sposobnost dihanja ali v najboljšem primeru jahanja. Pisava in knjiga sta očitno oropani vse izjemne vzvišenosti, vse čarobnosti, vse čudežnosti."

Esej je prevedla Maja Kraigher. Glasbeni vložki, ki jih je pripravil Mihael Kozjek, so odlomki iz drugega stavka Koncerta za oboo, violino, godala in continuo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha. Solista sta bila oboist Matej Šarc in violinist Janez Podlesek, Orkester Slovenske filharmonije je vodil Simon Krečič. Oblikovalka zvoka Klara Otorepec, bralca Jasna Rodošek in Jure Franko.

Na letošnjem festivalu Verbier sta 26. julija s festivalskim orkestrom nastopila dva ugledna glasbenika: sir Antonio Pappano, ki je dirigiral Beethovnov peti in zadnji klavirski koncert in tudi zadnjo, mogočno Brucknerjevo Deveto simfonijo, v vlogi solista pa se je predstavil južnokorejski pianist Junčan Lim.

Eden največjih mojstrov antične komedije Tit Makcij Plavt je napisal okrog sto trideset komedij, vendar jih je v celoti ohranjenih le enaindvajset. Med njimi je tudi komedija o vojaku Pirgopoliniku, ki se neprestano baha s svojimi vrlinami.

Režiserka: Rosanda Sajko
Prevajalec: Ciril Kosmač
Prirejevalec: Mauro Pezzati
Dramatug: Borut Trekman
Tonski mojster: Bojan Stopar

Palestrio – Jurij Souček
Peripletomenes – Jože Zupan
Pirgo Polinikos – France Presetnik
Skeledros – Polde Bibič
Filo Komasio – Majda Potokar
Pleusides – Danilo Benedičič
Akroteleuzio – Iva Zupančič
Sodelovali so še – Alja Tkačev, Franček Drofenik, Janez Hočevar - Rifle

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1969.

Glasbena medigra.

Rumi (s polnim imenom Džalal al-Din Muhamad Rumi), sufijski mistik in pesnik, je živel v letih od 1207 do 1273 v Perziji, na današnjem ozemlju Afganistana. Po vsem svetu je znan po pesmih, ki izražajo zamaknjenost in skrivnostnost ljubezni v vseh njenih oblikah, erotični, platonski in božji. Upesnjuje polnost izkustva s pravim ljubimcem kot tudi žalost ob njegovi izgubi, pa tudi številna vmesna obdobja: od norosti nenadne ljubezni, prehoda romantične ljubezni v globoko prijateljstvo, do pogreznjenosti v božjo ljubezen. Kot sufi je bil Rumi pobožen musliman, a je enakopravno gledal na muslimane, kristjane in jude. Njegov miroljubni nauk nagovarja vsakega človeka k zavzemanju za strpnost, dobroto, milost in globoko ljubezen.

Izbor in prevod iz angleščine Andrej Peric,
interpretacija Blaž Šef,
glasbena oprema Luka Hočevar,
ton in montaža Urban Gruden,
režija Saška Rakef.
Produkcija 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.

V oddaji boste slišali drugi del posnetka koncerta tria velikana džezovskega klavirja Oscarja Petersona, ki je bil natanko pred šestdesetimi leti – v sredo, 29. julija leta 1964 – v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Petersona pri klavirja sta spremljala basist Ray Brown in bobnar Ed Thigpen.